Lukas 11
11
At Yesus en, “Seʼban disogo ogulom o,” oluk osi moʼgulentesi wene
(Matius 6:9-13, 7:7-11)
1Agauwa mesik pam, at Yesus o akhenma welat, seʼban ese laga. Seʼban arat egeimu re, at osi iak wogu legesa aʼge mesik en e, disogo moʼgulesi,
“Nue. At Yohanes en, at osi iak wogu legesa aʼge seʼban ogu lemagoluk moʼgulentasu laga ai ʼgelaʼge re, nis ogo asogoat seʼban ogu lemagoluk mesik moʼgulnentemen o,” oluk moʼgulesimu, 2at Yesus en e,
“His seʼban uogoluk holuk e, disogo ogu lomup o,
Nenaik o.
Hat huʼgwarek honuk logo pogu lemagoluk taknenebi suk o.
Nis nenebe hat heragam welemagoluk nenebi suk o.
3Nis nonsoʼboru nin hwedik nan hwedik noʼgulom aʼge, elitsogo woknentasu lomup o.
4Is aphwami en nis wiagapnonobogwi aʼge enebe loʼbok nis en erlagapsogo ukpege ai en,
nis en wiak togu lege aʼge
hat en erlagapsogo ukpemen o.
Wiak tuagoluk nenede ʼgagalu ago holuk, eba enat uknonobo pukmu en ʼbekhirat woknonoboluk lasu lemen o,
oluk seʼban ogu lomup o,” oluk moʼgulentesi.
5-6Asogo moʼgulentesirik e, osi iak wogu legesa aʼge ebano disogo moʼgulentesi,
“Ap his aʼge mesik hup ede ʼburl are eʼbek loluk moʼguleselat e,
Nare o! An nare mesik walekma laigoluk en e, neʼbek til til laiogoluk wagarik oruak aʼge re, soʼboru wogoum aʼge erlak en, hat en soʼboru roti worogo aʼge henagan holuk logon woknemin da, oluk, moʼgulosoam e, 7at are ano olema en iak lebikpasulat e,
An neiyagai enemin ʼgoduk lerakpoluk nogo arat egerikmu re, erlelnenebiso puk o. Nebit e. Nis nogogumu an nelaluk eiktik wokhoum e, mia o, oluk asogo moʼgulom epegep? 8Erlak o. At ai ogola en e,
Nare aʼge en de, ʼgonu oso, oluk inom erlakma en mo u aʼgeat de, at en ʼgonu eselat at eʼgerli om erlakma en iak ningsogo moʼgulosolomma re, at inotluk e, at en ʼgonu u aʼge hegitsogoat wogemayat epegi o. 9-10Ai ʼgelaʼge, an wene mesik moʼgulhentaik. Is aphwami enebe loʼbok en Allah ʼgonu moʼgulogwiam e, at en enebe loʼbok wogentasu nak o. Ye, is logon enebe loʼbok en di aʼge yu aʼge at ebam horotogwiam enebe loʼbok e, hwiakhorlogwi nak o. Ye, is nin logon enebe loʼbok en ʼgoduk puk-puk hogwiam e, at en enebe loʼbok ʼgoduk hurentasu nagat o. Ai en e, his en Allah ʼgonu moʼgulogu lomup o. Moʼgulummu re, wokhontouwayat o. Op aʼge at ebam horotogu lomup o. Horotugulomma re, hwiakhwerlagubat o. ʼGoduk puk-puk hogu lomup o. Puk-puk hogulomma re, at en ʼgoduk huthontouwayat o. 11His pema heneiyagai en,
Hiane nele, ogwi holuk e, enaiklak en hianeat wogonto pukmu en ebalema ʼgosu aʼge wogontogu legep no? 12Ye, at e,
Sueʼgen nele, ogwi holuk e, erlelim ʼgelaʼge wogontogu legep no? Erlak o. 13His henebabut wiak togu legep aʼgeat de, enemalik ai op aʼge wogontogwi henalukmu re, op aʼge wogontogu legep aiat o. Ai ʼgelaʼge, henaik Allah ʼbogorl pam aʼge moʼgulogulat,
Harogun ai woknentemen o, oluk, ʼgonu moʼgulorogup holuk e, wokhontouwa erlak no? Wokhontouwayat o,” oluk moʼgulentesi.
“At Yesus ano Beelzebul ebam louktak oruakma til denago yo,” oluk egesa wene
(Matius 12:22-30; Markus 3:20-27)
14Agauwa mesik pam, at Yesus en ap mesik ogola muʼgat ebabut wiak aʼge ʼgwegeimu iak modok erlak agarik welaga aʼge ap ano ogola en henokho lebikpesimu re, iak ʼbaksogo ese laga. Asogo egeimu aphwami aʼbik ebano en e,
“Eige! Nogorlok e,” oluk erliktigisa. 15Asogo erliktigisa aʼgeat de, is nin pema en e, disogo egesa,
“At Yesus ai muʼgat enebabut wiak aʼge onue ʼgain onuk Beelzebul ano anni pam muʼgat at osi ʼgelaʼge enebabut wiak aʼge aphwami onogola ʼgoluk oruakma henokho lebikpasu o,” oluk ogwiam, 16is nin pema en e, at Yesus ebabut ʼbaluogoluk, disogo moʼgulegisa,
“Hat hebe Allah en perakhobou wagama wegen holuk e, nis en pobirak hobul en, hat en elalin aʼge mesik togunmu re,” oluk moʼgulegisa. 17Asogo ogu legesema, at Yesus is onogola epegesa aʼge enak aʼge pobirak onoboluk e, disogo moʼgulentesi,
“ʼGain ononuk logo aʼge onosi eneragam pegentarok welagai oʼgwe loʼbok, is-is enemin meʼgisogo hwerlirak poluk, enemin il ʼbelak welema holuk e, modok mia ema o. Ye, ap enebe loʼbok eneiyagai enemin hwerlirak poluk enemin il ʼbelak welema holuk e, asogo wiak emayat o. 18Aʼge re, his en an moʼgulnogulat e,
Muʼgat enebabut wiak aʼge onue onuk Beelzebul ai hebam louktak oruakma re, at anni pam muʼgat ebabut wiak aʼge logon aphwami onogola ʼgoluk oruakma henokho lebikpasu legen, oluk moʼgulnogu legep ai, at Iblis ai uʼgwarek osi enemin hwerlirak poluk enemin wiak elepma re, at osi tenentarok welago aʼge noʼgosogo annirak wellep. Mia o. 19Ai ʼgelaʼge, an en muʼgat enebabut wiak aʼge onue onuk Beelzebul ai anni pam muʼgat enebabut wiak aʼge logon aphwami logon onogola ʼgoluk oruakma henokho lebikpasu legi holuk e, his honosilak en e, sa anni pam muʼgat henokho lebikpogwi epegep. Honosilak en asogo togwi ai pam, is en e,
Wene at Yesus paget egep ai re, dagansogo egep ai o, oluk wene henebam po ʼgelaʼge togwi. 20Aʼgeat de, an en Allah anni ai pam muʼgat ebabut wiak aʼge ai henokho lebikpasu legi holuk e, Allah eragam onobouwa ai arat henebam horok lau waga o. 21Ap mesik anni aʼbik aʼge en esegen emin, uaʼgun emin, nemil-nomolsogo tenakho owi pam ʼgagalak welema holuk e, aʼge di aʼge yu aʼge ʼberlegat op degelak welema ani o. 22Aʼget de, ap muon at anni ʼgelaʼge re, erlak. At e, anni modok aʼbik aʼge ap ano owi pam ʼgu lotluk, ap ano ebe anni erlik-erlak takpoluk, esegen uaʼgun pam heʼberik welema aʼge ebano deliselat e, aʼge di aʼge yu aʼge ebano modok wik-wok is muon soʼbusogo wogontouwa o.
23Ye, ap sa en ebe an oruak oʼgwe ano erlak holuk e, at ap ai an neʼbirek hwerlirak aʼgeat o. Ye, ap sa en an neʼbek odogonobogu lege erlak aʼge holuk e, at ai enat ʼbullogo lebigenebasu o,” oluk moʼgulentesi.
“Muʼgat ebabut wiak aʼge togolik wago ani o,” oluk moʼgulentesi wene
(Matius 12:43-45)
24Asogo moʼgulentesirik e, wene mesik disogo moʼgulentesi,
“Muʼgat ebabut wiak aʼge ai aphwami onogola en libagalat e,
An nowi ʼgeba ʼgelaʼge weleik en ʼbok laik e, oluk, set hwalogo wolomma ebale heratil, lei asu ʼbelak oʼgwe ik modok erlakma noso noso re, hwiariso modok erlak welat e, disogo oso,
An nowi naduk welegimu ano togolik laiktik ʼgwik o, oluk wago. 25Wagalat ʼgwiso ʼgal e, o ano ollong hosogo lebikpoluk modok degelakma hau wagalat e, 26pobuk togolik libotluk lasulat e, muʼgat logon at ebabut ʼgelaʼge puk. At e, enebabut modok wiak aʼge enebe sabiren eriano yoʼgo loluk wogonoboluk wagalat e, ap ai ogola ʼgoluk welagai o. Asogo ʼgoluk oruakma re, ap ai naduk e, ebabut op ʼgelaʼge welaga aʼgeat de, pobuk ebabut modok wiagat ago yo,” oluk moʼgulentesi.
“Sa ogola agai hasu,” oluk moʼgulentesi wene
27Wene asogo arat moʼgulentesimu re, is aphwami aʼbik ebano aʼge, hwe mesik en iak loksogoat Yesus disogo moʼgulesi,
“Hat hia hebe dakhebegeitik agamu wokhesi aʼge ano ogola agai hasu lemak o,” oluk asogo moʼgulesimu, 28at Yesus en e, disogo moʼgulesi,
“At ai nak erlak o. Is logon Allah iak ai enesaʼgo hwelak poluk hegitsogo togu lema holuk e, onogola enagai aʼbik hogu lemagat o,” oluk moʼgulesi.
“Nis pobi hobul en, elalin aʼge mesik tin da,” oluk moʼgulegisema, Yesus en oʼgo moʼgulentesi wene
(Matius 12:38-42)
29Asogo moʼgulesimu, aphwami modok aʼbigat Yesus eʼbek odoktu egesema, at en wene disogo moʼgulentesi,
“His aphwami o yogodak welegep aʼge yema henebabut wiak nak togu legep o. His en e,
Nis pobi hobul en, hat en elalin aʼge mesik tin da, oluk, moʼgulnogu legep aʼgeat de, an nebe pobi nobuagoluk, an en elalin mu aʼge mesik tik modok erlak o. We, at Yunus en aphwami pobi tuagoluk elalin tegei ai ʼgelaʼge nak an en pobuk mesik tisokhwe henil niagup ani o. 30At Yunus ai aphwami o Niniwe aʼge eba wene pobi tuagoluk ebe welaga ai ʼgelaʼge, an abat daklau wegi ano re, his aphwami o yogodak welegep aʼge yema en nebe pobi nobuagoluk welegi o. 31Page re, at hwe ʼgain aʼge owi o ik obut hegit ʼbogorl edipmu walek eba en at ap Salomo ai ede modok ʼgagalak welat taga laga aʼge esaʼgo holigoluk waga. Aʼge re, at Salomo ai mia ʼgelaʼge. Aʼgeat de, an yema welegi yu nak e, logoatma oluk e, o ologun pam Allah en aphwami wene enebam pasulat, noʼgorliselat, tua ai erlige, at hwe ʼgain ai inotluk e, his aphwami o yogodak welegep aʼge yema disogo moʼgulhontouwa o,
His wiak, heneʼgerli o, oluk moʼgulhontouwa o. 32Ye, at Yunus ai en is aphwami o Niniwe aʼge eba Allah iak moʼgulentasu lagama re, enebabut heberlegesarik e, di wiak yu wiak togu legesa aʼge ukpegesa o. Aʼge re, at Yunus ai onuk erlak ʼgelaʼge o. We, an yema welegi aʼge yu nak e, logoatma oluk e, o ologun pam Allah en aphwami wene eneba pasulat, noʼgorliselat, tua ai erlige re, aphwami o Niniwe aʼge eba enebe inotluk, his aphwami o yogodak welegep aʼge yema disogo moʼgulhontouwa o,
His wiak, heneʼgerli, oluk moʼgulhontouwayat o,” oluk moʼgulentesi.
“Henebe o atia ʼgelaʼge welegep ai re, edip e, henil ai enat o,” oluk moʼgulentesi wene
(Matius 5:15, 6:22-23)
33Asogo moʼgulentesirik e,
“Aphwami logon e, esaga ʼgwialogo re, abel akhit hisakho pogulat, sogoluak en lekho pogulat, togwi modok erlak o. At e, ʼgwialogo re, aphwami olema ʼgugulat o atia oruakma enil enak aʼge houwagoluk e, e delak aʼge pam pogwi o. 34Nenebe paget e, esaga ʼgwielak ʼgelaʼge, nenil ogo asogoat atia oruak o. Henil ai op holuk e, henebe ebesik modok atiayat wolorogup ani o. Aʼgeat de, henil ai wiak holuk e, henebe ai ogo o hiktakma welagai ʼgelaʼgeat wolorogup ani o. 35Ai holuk e, honogola o atiarak ʼgelaʼge oruak ai hik uano oluk, henebabut heberlogo wolomup. 36Ye, his henebe ebesik e, o hiktak ʼgelaʼge mesik e, erlak, we, modok atia nak welegep holuk e, esaga ʼgwialogo welat henebam atiarak enebasu ʼgelaʼge, henebe ebesigat atiarak wolorogup ani o,” oluk moʼgulentesi.
Ap Farisi aʼge emin, Allah iak pelal wogo moʼgulontogu legesa aʼge emin, Yesus en eneʼgerli weregei wene
(Matius 23:1-36; Markus 12:38-40)
37Yesus en wene ai moʼgulentasu oruakma, at ap Farisi aʼge mesik en Yesus disogo moʼgulesi,
“An neʼbek soʼboru neʼbirek nai lul en suk o,” oluk yoʼgo pesi. Yoʼgo pesimu, lagarik owi pam ʼgwi lotluk e, soʼboru nouwogoluk huregesa. 38At Yesus eʼgik petne horak erlak aʼge soʼboru naigoluk huragama en e, ap Farisi aʼge ano en il holuk e,
“Eige! Nogorlok e!” oluk ogola en wene ʼbalegei. 39Asogo tegeimu re, at nonue ʼgain Onuk Logo aʼge Yesus en disogo moʼgulesi,
“His ap Farisi aʼge henegeik eʼbe ai emin, piring ai emin, we, oʼborl oʼgwe nak e, opsogo emerogu legep aʼgeat de, ogolaʼgwe aphwami enaʼge yogorlia wogu legep aʼge ai emin, di wiak yu wiak togu legep aʼge ai emin, honogola modok aʼbik ʼbeterak oruak ai en, dagan togu legep o! 40Eige! His ai henebe uo ʼgelaʼgeat togu legep. Nenagap oʼborl oʼgwe heliʼgogo nenebesi aʼge enat, nonogola heliʼgogo nenebesi erlak no? At Allah enat heliʼgogo nenebesi epegi. 41Holuk e, his en aʼge di aʼge yu aʼge piring ogola pogu legep aʼge ai, aphwami enaʼge erlak aʼge soʼbusogo wogentagup holuk e, his henebaget di aʼge yu aʼge ʼberlegat ebetne emerak wolom ʼgelaʼge re, obat welema o.
42Aʼge re, his ap Farisi aʼge Allah en wiagaphonobua o. His en e, Allah ebe henede hwedik welagai aʼge ai emin, aphwami akhen enebaget hegitsogo togwi aʼge emin, tugulom aʼge oruakhweat de, asogo on e, togwi erlak welat, ʼbeʼga ʼgelaʼge emin, hedit ʼgelaʼge emin, serei ʼgelaʼge emin, heneʼgik wenakho 10 lai wago holuk, mesik ʼgegilogo Allah akhit pogu legep ai, wene ebe abel pam aʼge ai obat togu legep aʼgeat de, wene logo aʼge togwi erlakma re, ukpogu legep ai wiak o!
43His ap Farisi aʼge Allah en wiagaphonobua o. O aphwami Yahudi aʼge seʼban ogumu ap ʼgain aʼge enebalema his naduk naduk ogola hutla ʼgugulat, ye, o pasar tugumu di aʼge yu aʼge oʼgo wogumu eba aphwami en hau doʼgoksogo watnonobuagoluk ʼgugulat, tugulom ai nak henagai en welegep o. 44His henebe re, yu ʼgelaʼge welegep. Aphwami waragaiam ʼgwiang ʼbaksogo salonobogulomtik, enede weʼgerlogo hwerli pogwi erlak ugonobogwiam, aphwami eneperlak welat onoyuk en sebit holuk lagai ʼgelaʼge, his asogo wiak oruakhweat de, aphwami eneperlak welat enemin welegep ai re, Allah en wiagaphonobua o,” oluk moʼgulentesi.
45Asogo moʼgulentesimu re, ap Allah iak moʼgulentasu laga aʼge mesik en e, Yesus disogo moʼgulesi,
“Nue. Hat egen ai nis neneminat neneʼgerli werigen hegi!” oluk egeimu, 46at Yesus en e,
“His ap Allah iak pelal wogo moʼgulontogu legep aʼge yu ogo re, Allah en wiagaphonobuayat o. His en e, wene eʼgin aʼbik ai opogwi erlakma en, aphwami enebam pogulat nak, eʼgin aʼge ai heneʼgik dum mesik akhit leronto pukmu en welat, enebam pogu legep yema re! 47Ap Allah iak moʼgulontogu legesa aʼge warenebegisa ai his heneʼbalak enat warenebegisa o. Ye, his henebe is en dogoʼgwe aʼge welat, is ai onuak oʼgwe enede weʼgerlak welat heleʼga wokho, o wusogo pogu legep ai re, Allah en wiagaphonobua o. 48Heneʼbalak en ap Allah iak moʼgulontogu legesa aʼge warenebegisa ano, his en onuak oʼgwe enede weʼgerlak welat hebil wokho o wusogo pogu legep ai re,
Neneʼbalak tigisa ai hegitsogoat tigisa o, oluk u ʼgelaʼgeat togu legep ai o. 49Asogo togu legep ai en, at Allah ogola ʼgagalak modok ano en eselat,
An en e, is ap an niak moʼgulontogwi aʼge emin, yoʼgo onoboluk peragonobou wegi aʼge emin, is aphwami logon eneʼbek peragonobou wagoam e, is en e, enebe pema akhit waronobogulat, pema akhit di obotut yu obotut tagonobogulat, tua o, oluk egei hegitsogoat, 50-51ʼbogorl ʼgwiang walhesi hwerli en edamat Habel ue en emep namogo weregei hwerli en ʼbekhit is ap Allah iak moʼgulontogu legesa aʼge warenebil-enebil, hwerli ap Zakharia Allah owi werik hoʼgorlakma, at uam wusogo odouk narlik pogu legesema ebano hoʼgorlakma, ʼburlmu emep namogo werigisa ai hwerli en, enemep ʼbegei ai ʼberlegat his aphwami yogodak welegep aʼge yu henebam pouwa o. 52Holuk e, his ap Allah iak pelal wogo moʼgulontogu legep aʼge yu, o ʼgoduk husogo ʼguogoluk walhogwi ʼgelaʼge, is aphwami pema di wene yu wene enaluk emagoluk walhogwiam, his en kunci dil-del tenakho welat honuʼgwarek henaluk emagoluk moʼgulik erlak welat, is muon moʼguluagoluk nak togwiam, his en e,
Moʼgulogup no yo, oluk wene yagontogu legep ai en e, Allah en wiagaphonobua o,” oluk asogo moʼgulontoluk e, 53-54o ano ukpoluk oʼborl akhit libaga. Libagama re, is ap Allah iak pelal wogo eiye aʼge emin, ap Farisi aʼge emin, onolot het at ebam pogulat e,
“At Yesus ai iak ua pam en de, wene eʼgen ebam poluk ebe woruok,” oluk e, emdema loksogo wogulat, weisogo wogulat, tugulat e, enil en wogu legesa.
Цяпер абрана:
Lukas 11: WUL
Пазнака
Падзяліцца
Капіяваць
![None](/_next/image?url=https%3A%2F%2Fimageproxy.youversionapistaging.com%2F58%2Fhttps%3A%2F%2Fweb-assets.youversion.com%2Fapp-icons%2Fbe.png&w=128&q=75)
Хочаце, каб вашыя адзнакі былі захаваны на ўсіх вашых прыладах? Зарэгіструйцеся або ўвайдзіце
Lukas 11
11
At Yesus en, “Seʼban disogo ogulom o,” oluk osi moʼgulentesi wene
(Matius 6:9-13, 7:7-11)
1Agauwa mesik pam, at Yesus o akhenma welat, seʼban ese laga. Seʼban arat egeimu re, at osi iak wogu legesa aʼge mesik en e, disogo moʼgulesi,
“Nue. At Yohanes en, at osi iak wogu legesa aʼge seʼban ogu lemagoluk moʼgulentasu laga ai ʼgelaʼge re, nis ogo asogoat seʼban ogu lemagoluk mesik moʼgulnentemen o,” oluk moʼgulesimu, 2at Yesus en e,
“His seʼban uogoluk holuk e, disogo ogu lomup o,
Nenaik o.
Hat huʼgwarek honuk logo pogu lemagoluk taknenebi suk o.
Nis nenebe hat heragam welemagoluk nenebi suk o.
3Nis nonsoʼboru nin hwedik nan hwedik noʼgulom aʼge, elitsogo woknentasu lomup o.
4Is aphwami en nis wiagapnonobogwi aʼge enebe loʼbok nis en erlagapsogo ukpege ai en,
nis en wiak togu lege aʼge
hat en erlagapsogo ukpemen o.
Wiak tuagoluk nenede ʼgagalu ago holuk, eba enat uknonobo pukmu en ʼbekhirat woknonoboluk lasu lemen o,
oluk seʼban ogu lomup o,” oluk moʼgulentesi.
5-6Asogo moʼgulentesirik e, osi iak wogu legesa aʼge ebano disogo moʼgulentesi,
“Ap his aʼge mesik hup ede ʼburl are eʼbek loluk moʼguleselat e,
Nare o! An nare mesik walekma laigoluk en e, neʼbek til til laiogoluk wagarik oruak aʼge re, soʼboru wogoum aʼge erlak en, hat en soʼboru roti worogo aʼge henagan holuk logon woknemin da, oluk, moʼgulosoam e, 7at are ano olema en iak lebikpasulat e,
An neiyagai enemin ʼgoduk lerakpoluk nogo arat egerikmu re, erlelnenebiso puk o. Nebit e. Nis nogogumu an nelaluk eiktik wokhoum e, mia o, oluk asogo moʼgulom epegep? 8Erlak o. At ai ogola en e,
Nare aʼge en de, ʼgonu oso, oluk inom erlakma en mo u aʼgeat de, at en ʼgonu eselat at eʼgerli om erlakma en iak ningsogo moʼgulosolomma re, at inotluk e, at en ʼgonu u aʼge hegitsogoat wogemayat epegi o. 9-10Ai ʼgelaʼge, an wene mesik moʼgulhentaik. Is aphwami enebe loʼbok en Allah ʼgonu moʼgulogwiam e, at en enebe loʼbok wogentasu nak o. Ye, is logon enebe loʼbok en di aʼge yu aʼge at ebam horotogwiam enebe loʼbok e, hwiakhorlogwi nak o. Ye, is nin logon enebe loʼbok en ʼgoduk puk-puk hogwiam e, at en enebe loʼbok ʼgoduk hurentasu nagat o. Ai en e, his en Allah ʼgonu moʼgulogu lomup o. Moʼgulummu re, wokhontouwayat o. Op aʼge at ebam horotogu lomup o. Horotugulomma re, hwiakhwerlagubat o. ʼGoduk puk-puk hogu lomup o. Puk-puk hogulomma re, at en ʼgoduk huthontouwayat o. 11His pema heneiyagai en,
Hiane nele, ogwi holuk e, enaiklak en hianeat wogonto pukmu en ebalema ʼgosu aʼge wogontogu legep no? 12Ye, at e,
Sueʼgen nele, ogwi holuk e, erlelim ʼgelaʼge wogontogu legep no? Erlak o. 13His henebabut wiak togu legep aʼgeat de, enemalik ai op aʼge wogontogwi henalukmu re, op aʼge wogontogu legep aiat o. Ai ʼgelaʼge, henaik Allah ʼbogorl pam aʼge moʼgulogulat,
Harogun ai woknentemen o, oluk, ʼgonu moʼgulorogup holuk e, wokhontouwa erlak no? Wokhontouwayat o,” oluk moʼgulentesi.
“At Yesus ano Beelzebul ebam louktak oruakma til denago yo,” oluk egesa wene
(Matius 12:22-30; Markus 3:20-27)
14Agauwa mesik pam, at Yesus en ap mesik ogola muʼgat ebabut wiak aʼge ʼgwegeimu iak modok erlak agarik welaga aʼge ap ano ogola en henokho lebikpesimu re, iak ʼbaksogo ese laga. Asogo egeimu aphwami aʼbik ebano en e,
“Eige! Nogorlok e,” oluk erliktigisa. 15Asogo erliktigisa aʼgeat de, is nin pema en e, disogo egesa,
“At Yesus ai muʼgat enebabut wiak aʼge onue ʼgain onuk Beelzebul ano anni pam muʼgat at osi ʼgelaʼge enebabut wiak aʼge aphwami onogola ʼgoluk oruakma henokho lebikpasu o,” oluk ogwiam, 16is nin pema en e, at Yesus ebabut ʼbaluogoluk, disogo moʼgulegisa,
“Hat hebe Allah en perakhobou wagama wegen holuk e, nis en pobirak hobul en, hat en elalin aʼge mesik togunmu re,” oluk moʼgulegisa. 17Asogo ogu legesema, at Yesus is onogola epegesa aʼge enak aʼge pobirak onoboluk e, disogo moʼgulentesi,
“ʼGain ononuk logo aʼge onosi eneragam pegentarok welagai oʼgwe loʼbok, is-is enemin meʼgisogo hwerlirak poluk, enemin il ʼbelak welema holuk e, modok mia ema o. Ye, ap enebe loʼbok eneiyagai enemin hwerlirak poluk enemin il ʼbelak welema holuk e, asogo wiak emayat o. 18Aʼge re, his en an moʼgulnogulat e,
Muʼgat enebabut wiak aʼge onue onuk Beelzebul ai hebam louktak oruakma re, at anni pam muʼgat ebabut wiak aʼge logon aphwami onogola ʼgoluk oruakma henokho lebikpasu legen, oluk moʼgulnogu legep ai, at Iblis ai uʼgwarek osi enemin hwerlirak poluk enemin wiak elepma re, at osi tenentarok welago aʼge noʼgosogo annirak wellep. Mia o. 19Ai ʼgelaʼge, an en muʼgat enebabut wiak aʼge onue onuk Beelzebul ai anni pam muʼgat enebabut wiak aʼge logon aphwami logon onogola ʼgoluk oruakma henokho lebikpasu legi holuk e, his honosilak en e, sa anni pam muʼgat henokho lebikpogwi epegep. Honosilak en asogo togwi ai pam, is en e,
Wene at Yesus paget egep ai re, dagansogo egep ai o, oluk wene henebam po ʼgelaʼge togwi. 20Aʼgeat de, an en Allah anni ai pam muʼgat ebabut wiak aʼge ai henokho lebikpasu legi holuk e, Allah eragam onobouwa ai arat henebam horok lau waga o. 21Ap mesik anni aʼbik aʼge en esegen emin, uaʼgun emin, nemil-nomolsogo tenakho owi pam ʼgagalak welema holuk e, aʼge di aʼge yu aʼge ʼberlegat op degelak welema ani o. 22Aʼget de, ap muon at anni ʼgelaʼge re, erlak. At e, anni modok aʼbik aʼge ap ano owi pam ʼgu lotluk, ap ano ebe anni erlik-erlak takpoluk, esegen uaʼgun pam heʼberik welema aʼge ebano deliselat e, aʼge di aʼge yu aʼge ebano modok wik-wok is muon soʼbusogo wogontouwa o.
23Ye, ap sa en ebe an oruak oʼgwe ano erlak holuk e, at ap ai an neʼbirek hwerlirak aʼgeat o. Ye, ap sa en an neʼbek odogonobogu lege erlak aʼge holuk e, at ai enat ʼbullogo lebigenebasu o,” oluk moʼgulentesi.
“Muʼgat ebabut wiak aʼge togolik wago ani o,” oluk moʼgulentesi wene
(Matius 12:43-45)
24Asogo moʼgulentesirik e, wene mesik disogo moʼgulentesi,
“Muʼgat ebabut wiak aʼge ai aphwami onogola en libagalat e,
An nowi ʼgeba ʼgelaʼge weleik en ʼbok laik e, oluk, set hwalogo wolomma ebale heratil, lei asu ʼbelak oʼgwe ik modok erlakma noso noso re, hwiariso modok erlak welat e, disogo oso,
An nowi naduk welegimu ano togolik laiktik ʼgwik o, oluk wago. 25Wagalat ʼgwiso ʼgal e, o ano ollong hosogo lebikpoluk modok degelakma hau wagalat e, 26pobuk togolik libotluk lasulat e, muʼgat logon at ebabut ʼgelaʼge puk. At e, enebabut modok wiak aʼge enebe sabiren eriano yoʼgo loluk wogonoboluk wagalat e, ap ai ogola ʼgoluk welagai o. Asogo ʼgoluk oruakma re, ap ai naduk e, ebabut op ʼgelaʼge welaga aʼgeat de, pobuk ebabut modok wiagat ago yo,” oluk moʼgulentesi.
“Sa ogola agai hasu,” oluk moʼgulentesi wene
27Wene asogo arat moʼgulentesimu re, is aphwami aʼbik ebano aʼge, hwe mesik en iak loksogoat Yesus disogo moʼgulesi,
“Hat hia hebe dakhebegeitik agamu wokhesi aʼge ano ogola agai hasu lemak o,” oluk asogo moʼgulesimu, 28at Yesus en e, disogo moʼgulesi,
“At ai nak erlak o. Is logon Allah iak ai enesaʼgo hwelak poluk hegitsogo togu lema holuk e, onogola enagai aʼbik hogu lemagat o,” oluk moʼgulesi.
“Nis pobi hobul en, elalin aʼge mesik tin da,” oluk moʼgulegisema, Yesus en oʼgo moʼgulentesi wene
(Matius 12:38-42)
29Asogo moʼgulesimu, aphwami modok aʼbigat Yesus eʼbek odoktu egesema, at en wene disogo moʼgulentesi,
“His aphwami o yogodak welegep aʼge yema henebabut wiak nak togu legep o. His en e,
Nis pobi hobul en, hat en elalin aʼge mesik tin da, oluk, moʼgulnogu legep aʼgeat de, an nebe pobi nobuagoluk, an en elalin mu aʼge mesik tik modok erlak o. We, at Yunus en aphwami pobi tuagoluk elalin tegei ai ʼgelaʼge nak an en pobuk mesik tisokhwe henil niagup ani o. 30At Yunus ai aphwami o Niniwe aʼge eba wene pobi tuagoluk ebe welaga ai ʼgelaʼge, an abat daklau wegi ano re, his aphwami o yogodak welegep aʼge yema en nebe pobi nobuagoluk welegi o. 31Page re, at hwe ʼgain aʼge owi o ik obut hegit ʼbogorl edipmu walek eba en at ap Salomo ai ede modok ʼgagalak welat taga laga aʼge esaʼgo holigoluk waga. Aʼge re, at Salomo ai mia ʼgelaʼge. Aʼgeat de, an yema welegi yu nak e, logoatma oluk e, o ologun pam Allah en aphwami wene enebam pasulat, noʼgorliselat, tua ai erlige, at hwe ʼgain ai inotluk e, his aphwami o yogodak welegep aʼge yema disogo moʼgulhontouwa o,
His wiak, heneʼgerli o, oluk moʼgulhontouwa o. 32Ye, at Yunus ai en is aphwami o Niniwe aʼge eba Allah iak moʼgulentasu lagama re, enebabut heberlegesarik e, di wiak yu wiak togu legesa aʼge ukpegesa o. Aʼge re, at Yunus ai onuk erlak ʼgelaʼge o. We, an yema welegi aʼge yu nak e, logoatma oluk e, o ologun pam Allah en aphwami wene eneba pasulat, noʼgorliselat, tua ai erlige re, aphwami o Niniwe aʼge eba enebe inotluk, his aphwami o yogodak welegep aʼge yema disogo moʼgulhontouwa o,
His wiak, heneʼgerli, oluk moʼgulhontouwayat o,” oluk moʼgulentesi.
“Henebe o atia ʼgelaʼge welegep ai re, edip e, henil ai enat o,” oluk moʼgulentesi wene
(Matius 5:15, 6:22-23)
33Asogo moʼgulentesirik e,
“Aphwami logon e, esaga ʼgwialogo re, abel akhit hisakho pogulat, sogoluak en lekho pogulat, togwi modok erlak o. At e, ʼgwialogo re, aphwami olema ʼgugulat o atia oruakma enil enak aʼge houwagoluk e, e delak aʼge pam pogwi o. 34Nenebe paget e, esaga ʼgwielak ʼgelaʼge, nenil ogo asogoat atia oruak o. Henil ai op holuk e, henebe ebesik modok atiayat wolorogup ani o. Aʼgeat de, henil ai wiak holuk e, henebe ai ogo o hiktakma welagai ʼgelaʼgeat wolorogup ani o. 35Ai holuk e, honogola o atiarak ʼgelaʼge oruak ai hik uano oluk, henebabut heberlogo wolomup. 36Ye, his henebe ebesik e, o hiktak ʼgelaʼge mesik e, erlak, we, modok atia nak welegep holuk e, esaga ʼgwialogo welat henebam atiarak enebasu ʼgelaʼge, henebe ebesigat atiarak wolorogup ani o,” oluk moʼgulentesi.
Ap Farisi aʼge emin, Allah iak pelal wogo moʼgulontogu legesa aʼge emin, Yesus en eneʼgerli weregei wene
(Matius 23:1-36; Markus 12:38-40)
37Yesus en wene ai moʼgulentasu oruakma, at ap Farisi aʼge mesik en Yesus disogo moʼgulesi,
“An neʼbek soʼboru neʼbirek nai lul en suk o,” oluk yoʼgo pesi. Yoʼgo pesimu, lagarik owi pam ʼgwi lotluk e, soʼboru nouwogoluk huregesa. 38At Yesus eʼgik petne horak erlak aʼge soʼboru naigoluk huragama en e, ap Farisi aʼge ano en il holuk e,
“Eige! Nogorlok e!” oluk ogola en wene ʼbalegei. 39Asogo tegeimu re, at nonue ʼgain Onuk Logo aʼge Yesus en disogo moʼgulesi,
“His ap Farisi aʼge henegeik eʼbe ai emin, piring ai emin, we, oʼborl oʼgwe nak e, opsogo emerogu legep aʼgeat de, ogolaʼgwe aphwami enaʼge yogorlia wogu legep aʼge ai emin, di wiak yu wiak togu legep aʼge ai emin, honogola modok aʼbik ʼbeterak oruak ai en, dagan togu legep o! 40Eige! His ai henebe uo ʼgelaʼgeat togu legep. Nenagap oʼborl oʼgwe heliʼgogo nenebesi aʼge enat, nonogola heliʼgogo nenebesi erlak no? At Allah enat heliʼgogo nenebesi epegi. 41Holuk e, his en aʼge di aʼge yu aʼge piring ogola pogu legep aʼge ai, aphwami enaʼge erlak aʼge soʼbusogo wogentagup holuk e, his henebaget di aʼge yu aʼge ʼberlegat ebetne emerak wolom ʼgelaʼge re, obat welema o.
42Aʼge re, his ap Farisi aʼge Allah en wiagaphonobua o. His en e, Allah ebe henede hwedik welagai aʼge ai emin, aphwami akhen enebaget hegitsogo togwi aʼge emin, tugulom aʼge oruakhweat de, asogo on e, togwi erlak welat, ʼbeʼga ʼgelaʼge emin, hedit ʼgelaʼge emin, serei ʼgelaʼge emin, heneʼgik wenakho 10 lai wago holuk, mesik ʼgegilogo Allah akhit pogu legep ai, wene ebe abel pam aʼge ai obat togu legep aʼgeat de, wene logo aʼge togwi erlakma re, ukpogu legep ai wiak o!
43His ap Farisi aʼge Allah en wiagaphonobua o. O aphwami Yahudi aʼge seʼban ogumu ap ʼgain aʼge enebalema his naduk naduk ogola hutla ʼgugulat, ye, o pasar tugumu di aʼge yu aʼge oʼgo wogumu eba aphwami en hau doʼgoksogo watnonobuagoluk ʼgugulat, tugulom ai nak henagai en welegep o. 44His henebe re, yu ʼgelaʼge welegep. Aphwami waragaiam ʼgwiang ʼbaksogo salonobogulomtik, enede weʼgerlogo hwerli pogwi erlak ugonobogwiam, aphwami eneperlak welat onoyuk en sebit holuk lagai ʼgelaʼge, his asogo wiak oruakhweat de, aphwami eneperlak welat enemin welegep ai re, Allah en wiagaphonobua o,” oluk moʼgulentesi.
45Asogo moʼgulentesimu re, ap Allah iak moʼgulentasu laga aʼge mesik en e, Yesus disogo moʼgulesi,
“Nue. Hat egen ai nis neneminat neneʼgerli werigen hegi!” oluk egeimu, 46at Yesus en e,
“His ap Allah iak pelal wogo moʼgulontogu legep aʼge yu ogo re, Allah en wiagaphonobuayat o. His en e, wene eʼgin aʼbik ai opogwi erlakma en, aphwami enebam pogulat nak, eʼgin aʼge ai heneʼgik dum mesik akhit leronto pukmu en welat, enebam pogu legep yema re! 47Ap Allah iak moʼgulontogu legesa aʼge warenebegisa ai his heneʼbalak enat warenebegisa o. Ye, his henebe is en dogoʼgwe aʼge welat, is ai onuak oʼgwe enede weʼgerlak welat heleʼga wokho, o wusogo pogu legep ai re, Allah en wiagaphonobua o. 48Heneʼbalak en ap Allah iak moʼgulontogu legesa aʼge warenebegisa ano, his en onuak oʼgwe enede weʼgerlak welat hebil wokho o wusogo pogu legep ai re,
Neneʼbalak tigisa ai hegitsogoat tigisa o, oluk u ʼgelaʼgeat togu legep ai o. 49Asogo togu legep ai en, at Allah ogola ʼgagalak modok ano en eselat,
An en e, is ap an niak moʼgulontogwi aʼge emin, yoʼgo onoboluk peragonobou wegi aʼge emin, is aphwami logon eneʼbek peragonobou wagoam e, is en e, enebe pema akhit waronobogulat, pema akhit di obotut yu obotut tagonobogulat, tua o, oluk egei hegitsogoat, 50-51ʼbogorl ʼgwiang walhesi hwerli en edamat Habel ue en emep namogo weregei hwerli en ʼbekhit is ap Allah iak moʼgulontogu legesa aʼge warenebil-enebil, hwerli ap Zakharia Allah owi werik hoʼgorlakma, at uam wusogo odouk narlik pogu legesema ebano hoʼgorlakma, ʼburlmu emep namogo werigisa ai hwerli en, enemep ʼbegei ai ʼberlegat his aphwami yogodak welegep aʼge yu henebam pouwa o. 52Holuk e, his ap Allah iak pelal wogo moʼgulontogu legep aʼge yu, o ʼgoduk husogo ʼguogoluk walhogwi ʼgelaʼge, is aphwami pema di wene yu wene enaluk emagoluk walhogwiam, his en kunci dil-del tenakho welat honuʼgwarek henaluk emagoluk moʼgulik erlak welat, is muon moʼguluagoluk nak togwiam, his en e,
Moʼgulogup no yo, oluk wene yagontogu legep ai en e, Allah en wiagaphonobua o,” oluk asogo moʼgulontoluk e, 53-54o ano ukpoluk oʼborl akhit libaga. Libagama re, is ap Allah iak pelal wogo eiye aʼge emin, ap Farisi aʼge emin, onolot het at ebam pogulat e,
“At Yesus ai iak ua pam en de, wene eʼgen ebam poluk ebe woruok,” oluk e, emdema loksogo wogulat, weisogo wogulat, tugulat e, enil en wogu legesa.
Цяпер абрана:
:
Пазнака
Падзяліцца
Капіяваць
![None](/_next/image?url=https%3A%2F%2Fimageproxy.youversionapistaging.com%2F58%2Fhttps%3A%2F%2Fweb-assets.youversion.com%2Fapp-icons%2Fen.png&w=128&q=75)
Хочаце, каб вашыя адзнакі былі захаваны на ўсіх вашых прыладах? Зарэгіструйцеся або ўвайдзіце