Лого на YouVersion
Иконка за търсене

Matayu 13

13
Nene Woune Rasu Rasu Wane Don Naŋengo Rake
1Kaiwe weku yewaoka Yesu eŋe mat qelige, so doku namuŋ wazaino arike, eya pese ket mere, so don kito edange. 2Metki, ŋei ŋerep loutneŋo sari qeyatka lolik-kakoi, eŋe zok magu suwaine, eya wane Yesu eŋe seki mane wane kotino ketki paki, eya wane kutno pese metke, ŋei ŋerep magu eŋe qalakko okorakoi. 3Eŋe don naŋengo rokop motki paki, kine kine loutne yale kito edanmaŋke, mane iwa yale edange, “Ŋei mane geke, oŋo nene woune euwo rasuyakane arike. 4Eŋe woune ma pororoke euwo rasuke, woune natne numao ketke, pakiso naŋi edo sari neu midake. 5Woune natne kepe tabilainerop eyao ket kitoke, yewao kepe gukine etkemde pake, wane komine mo ikopka qeke, onoka wane kepe gukine qeirop mi pake, eya wane. 6Kepe deine sake, naso yewao kaiweŋo sirike qeki, komine musele sake, eya kuku suluŋge, onoka wane ŋodineŋo kepe qeirop mi make, eya wane komine eya ikopka seukwarekoi. 7Woune natne touk wakelerop eya wane koto ket kitoke, wane suwa wiyeu toukŋo kitoki siukkoi. 8Ŋo woune natneŋo yemo kepe gukinerop eyao kitoke, wane suwa wa more wele qekoi, setne natne eyao woune 100 qekoi, setne natne eyao woune 60 qekoi, so setne natne eyao woune 30 qekoi.”
9Pakiso Yesuŋo iwa yale edange, “Mane eŋe ketneropŋo don iwa desiyake, ŋine misuk ŋaŋaekei, don naŋengo yewa wetŋineŋo wetkekei!”
Yesuŋo Don Naŋengo Eya Wane Kine Edange
10Dokoine eŋe Yesu wano sariu paki qesonka rakoi, “Ge ŋedannom desikene. Ge onoka wane don naŋengoka ŋei ŋerep edan okanmaine? Eya wane kine ra qelaŋan ŋonikene.”
11Yesuŋo mainge edane rake, “Qeli gege togon kotino wake waket eya wane dereret sane, yemo ŋidoka detkei wane ŋibonge, ŋo ŋei natne iwa edo detkei wane yemo mi ra ebonge. 12Eya wane natne eŋe dereret loutne magemamiwo, yemo Waom eŋe baŋ koso manerop qewatke ebongi, moriyan loutne baŋ ma wakone ebongi ma gekei. Ŋo natne eŋe dereret loutne eya mi magemamiwo, yemo dereret nigagatne magemaike, eya baŋ Waom eŋe dereret eya omakkaki, eŋe yaup geyake. 13Na don naŋengoka ra edanmaile, eya wane kine yemo iwa yale, eŋe deeneŋo kine kine kaikei, ŋo siluŋ mi kaulukmami, so eŋe keteneŋo don detkei, ŋo siluŋ kine mi detlukkei, eya wane ŋaŋaemami. 14Eso ŋei ŋerep yale okanmami, eŋano propet Isaiyaŋo don iwa yale rake, eya wane wele eŋe ukude wakonmaike. ‘Ŋine baŋ ketŋo don naso baŋem detkei, ŋo kine yemo siluŋ wetŋinŋo mi detlukkei, ŋine baŋ deŋoka kaka okanikei, ŋo siluŋ kine kine mane mi kaulukkei. 15Onoka wane ŋei ŋerep iwa eŋane dereretene mo siukke, so eŋe ketene mo qe wongekoi, so eŋe deene mo pilikke. Eŋe deeneŋo kine kine maine kaulukeu rap, eŋe keteneŋo kine kine wane kine maine detpi rap, eŋe wet derereteneŋo kine maine gege dere qelaŋanbi rap, yemo eŋe naŋano maine zingeu rap, Kaisaleŋo ramaike, pakimo na maine ma menaŋ onbe rap.’
16“Ŋine yemo wet pese so bakom suwaine desikei! Ŋine deŋineŋo kine kine maine kamami, so ketŋineŋo don maine detmami, eya wane na don iwa ramaile. 17Na don iwa ŋidanbe detpi! Propet loutne so Kaisale wane ŋei ŋerep dereret korop magu loutneŋo sogino gekoi, ŋine yeye kine kine iwa kamami, eya zok kakei wane onge, ŋo siluŋ mi kakoi, soŋine don kine kine iwa detmami, eya zok detkei wane onge, ŋo siluŋ mi detkoi so mi kakoi.”
Yesuŋo Nene Woune Rasu Rasu Wane Don Naŋengo Rake Eya Wane Kine Edange
18Yesuŋo koso takotke more rake, “Ketŋine motpi paki, nene woune rasu rasu wane don naŋengo rele, eya wane kine rawe detpi. 19Ŋei ŋerep qeli gege togon wane don dere more, kine mi detluk okanmami, eŋe yemo wit woune numao ket kitoke, yewa wane rokop. Kisi maep don wele kotoeno ket kitoki, Ŋei Borikineŋo sariki paki pukso, ariki eŋe yaup gemami. 20Wit woune natne kepe wesi tabilainerop yewao ket kitoke, yemo ŋei ŋerep natne eŋe kisi maep don simileka detpi paki, eyaka ma nogan-kamami. 21Ŋo siluŋ qei kotoeno ketluke more, ŋodine mi ma qotkemaike, eŋe nasomde bamgoka ma gemami, eso kisi maep don wane ŋabaine sarimami, me don wele eya wane umat mane wakongi, yewao eŋe ikopka qeligeu siukmaike. 22Woune natne touk wakelerop eya wane koto ket kitoke, yemo ŋei ŋerep natne eŋe kisi maep don detmami, ŋo iwa kepeo gege eya wane dere mezet so wesi aboŋ suwaine ma gege, eya wane simileŋo kitoki, kisi maep don mo siuk-waremaike, paki eŋano wele mi wakonmaike. 23Eso woune natne kepe gukinerop eyao kitoke, yemo ŋei ŋerep natne eŋe kisi maep don eya detpi paki, kine weteeneŋo detlukmami, paki malipkau weleine maine wakonmaike, natne eŋe wele woune loutne 100 qemaike, natne wele 60 qemaike, so natne wele 30 qemaike.”
Touk Qotkoine Wit Koto Wako Wakon Eya Wane Don Naŋengo Rake
24Yesuŋo don mane naŋengo koso iwa yale edange, “Qeli gege togon wane numa, yemo ŋei maneŋo wit woune maine euino rasuke, yale. 25Rasukimo, ruwo maneo ŋei ŋerep eŋe kulu pawarekoi, pakimo ŋei ŋaba maneŋo sariki paki, touk qotkoine eya wane woune wit koto rasuki paki arike. 26Wit woune eya komine qe suwaki paki, kiyeke wele mo qeyakane okange, pakiso touk qotkoine mo eyaka wiri wiyekoi. 27Pakimo, ŋei yewa wane qelit medep eŋe kau paki, sari olale rakoi, ‘Suwaine, ŋene detmaine, ge wit woune maine euŋono rasukone, pakimo daleo wane tomok borikine yewa diyao ŋine sari wakonmaike?’ 28Eu welaine eŋe mainge edane rake, ‘Eya yemo ŋaba natne edo tanik iwa okanimi.’ Eŋe qesonka rakoi, ‘Ge detŋonnom so ŋedannom, ŋene ari touk qotkoine maine yewa lokake qakŋem ariyake?’ 29Eŋe mainge edane rake, ‘Mida, ŋine touk qotkoine eya lokakeu paki, wit natne weneŋ lokak-ongei wane. 30Qeligeu, wit so touk eŋe weneŋ orodoŋka suwa ware menaŋgeik, paki na baŋ loka lokak ŋei eya edanikale, ŋine mikepka touk korop eya lokakwareu paki, gerepko peikeu ket ezoyakane, mulapŋo wokom-onwarekei, Pakiso ŋado wit eŋine wele maine eya peike more ŋara urumno magukkei.’ ”
Mastet Woune Eya Wane Don Naŋengo More Edange
31Yesu eŋe koso don mane naŋengo more, iwa yale edange, “Qeli gege togon wane magu yemo mastet woune yale, ŋei maneŋo ma ari euino rasumaike. 32Mastet eya wane woune yemo eki natne eŋane woune yale mida, eŋe nigagatnemde, ŋo siluŋ suwamaike, eyao yemo eki natne korop yuwan-onmaike. Eŋe suwa eki kakapa okanmaike, eso naŋi eŋe sari matene qogine kutno ma okanmami.”
33Yesu eŋe koso don naŋengo mane iwa yale edange, “Qeli gege togon wane donkisi dalino suwa ariyake, yemo yis yale. Ŋerep maneŋo yis eya maki paki, plauwa kawet mane eyarop liwa geyake, liwaŋ mageki, plauwa korop eŋe baŋ piwiwige wiyeyake.”
Yesu Eŋe Ŋei Ŋerep Don Naŋengoka More Edanmaŋke Eya Wane Kine
34Yesu eŋe ŋei ŋerep magu don kine kine iwa korop edaniyakane, yemo don naŋengoka more edanmageke, eŋe don naŋengo me rokop kito kito midaine didiwo mane mi rawakone edanmageke. 35Eŋe yale okange, yemo propetŋo don mane iwa yale rake, eya wane wele wakoniyakane yale okange, “Na don edani-kalane, yemo na baŋ don naŋengoka more edangale, na baŋ edanikale, yemo yeye kine kine mi dereretne kepe mo qei wakonge, eyao ŋineka pa sari mage iwa san siu siukine pamaike, eya edangale.”
Yesuŋo Touk Wane Don Naŋengo Rake Eya Wane Kine Rawakone Edange
36Yesu eŋe ŋei ŋerep magu eya biraone so, mat koto ari wake. Eŋine dokoine eŋe eŋano sariu paki olale rakoi, “Toukpa euwo wiyeke eya wane kine ŋedannom.”
37Yesuŋo mainge edane rake, “Ŋeiwa waet maine euwo rasuke, yemo Ŋei Wawainane Gipole. 38Eu yemo ŋei magu kepe baŋem pamami, woune maine yemo kisi maep dereret magu ŋei ŋerep qeli gege togon wane biŋek gemami, eŋe, ŋo touk qotkoine, yemo ŋei ŋerep qotkoine, yemo eŋe Ŋei Borikine, eŋane qelit qe gemagekei. 39Ŋo ŋei ŋabawa waet qotkoine euwo rasuke, yemo Ŋei Borikineŋo. Ŋo menaŋmaike, yemo baŋ qeli kepe nasoine qoeyake, ŋo menaŋgi ma urumgo mot mot urata ŋei, yemo aŋelo edo okanmami. 40Touk qotkoine peikeu waki, gerepko pekekeu ezoyake, eya yemo baŋ naso qoeyake, yewa oken yale wakon wareyake. 41Ŋei Wawainane Gipole, eŋe baŋ aŋelo magukoune taleongi, ari qeli gege togon wane magu eŋano ŋine, ŋei ŋerep borikine makei wane wetene paki, borikine ma okanmami, ŋei yewa so ŋei ŋerep borikine mama natne weneŋ korop peikeu sari warekei. 42Paki biraonbi, gerep togogole ze pamaike, eyao ketpi ezoyake. Ezoki yewao eŋe baŋ aroke ŋet warik warik ki gekei. 43Ŋo Kaisale wane ŋei ŋerep magu eŋe yemo baŋ kepe deine yale sirike qelaŋane more Magaenane qeli gege togon mat wane kotino waket gekei. Eya wane ketŋineropŋo don iwa desikei, misuk ŋaŋaekei!”
Qoli Zali Motki Motkine Eya Wane Don Naŋengo More Rake
44“Qeli gege togon wane don numaine eya, yemo qoli zali mane euwo motkekoi, pakiso ŋei maneŋo maratkaki paki, koso manerop motkeke. Eŋe zok wet pese dere more, ariki paki yeye kine kine mageke, eya korop ebonwareke pakiso, eyaŋo wesi kiyare mangi ma more, koso zinge ari eu eya qoleke. Pakiso eŋine biŋek okange.”
Kikum Wane Don Naŋengo Rake
45“Qeli gege togon don yemo yaleka, bisnis ŋei maneŋo kikum weku mane eya wane zuwaŋge, eya wane rokop. 46Zuwaŋ mage mane kake, yemo weku mane, yale kaki paki ari, yeye kine kine qotkoine ma geke, eya korop ŋei natne ebonwareke. Pakiso wesi manbi, eyaŋo mainge kikum eya qoleki, eŋine biŋek okange.”
Kamaga Wane Don Naŋengo
47“Qeli gege togonŋo daleo okane more ŋei ŋerep ebuyake eya yemo yaleka, ŋei maneŋo kamaga biraki doku namugo ketki, zawon kine kine loutne ebuke, eya wane rokop. 48Zawon korop kamaga koto ket watke-wareu, zawon mama ŋei eŋe tebau saweko sake, pakiso ket pese mere zawon damo qekoi, zawon maine eya kelaeno qakeu ketke, ŋo qotkoine eyamo qakeu yeine arike. 49Iwamo baŋ naso qoeyake, eyao yale wakoniyake, aŋelo eŋe baŋ ariu paki, ŋei ŋerep borikine mama eŋe korop ŋei ŋerep maine eŋane keuwo ŋine wanoke qeturaŋ-onwarekei. 50Paki ebu bira onbi, gerep togole ze pamaike, eyao ketpi ezoyake. Yewao eŋe baŋ aroke ŋet warik warik ki gekei.”
Musele So Soginane Weleine
51Yesuŋo dokoine edane rake, ŋine kine kine korop iwa edanile, “Eya wane kine det-lukmamiwo eya nolatpi desikale.” Eŋe rakoi, “O, ŋene detmaine.”
52Rauso, eŋe mainge edane rake, “Eya wane kine yemo iwa yale, ra rokop don me qeli ewe zonom wane kine dereret ŋei me kito ebo ebon ŋei mane yemo eŋe merene urum suwaine mane wane kotino aboŋ welaine maneŋo eya wane kine sogine so musele dere qelaŋane more matok qetok ma bonep bonep mapoke more tegoke mamaike, eya wane kop Waom wane don maine kisi maep ra qelaŋan ŋei ŋo dere wanok, dere wesak okane dere qelaŋane more kisi maep sogine so musele dere wanok okanmaike so ra qelaŋaniyake.”
Nazaret Matko Ŋine Ŋei Ŋerep Edo Yesu Qaisik-kakoi
53Yesu eŋe don naŋengo iwa korop edangi qoekiso, mat yewa qelige arike. 54Ariso, zinge eŋine kepe matino arike, eŋe Yuda lewa lewaŋ urumeno waki paki, Kaisale wane don kito edange, pakiso eŋe detpi paki oŋaene qaeki welelepke more qeson nagu more rakoi, “Eŋe dereret iwa yaline eya diyao ŋine make? So masiine togogole iwa diyao ŋine make? 55Eŋe mat mama wane gipole me? Mariya eŋe eŋane nagaine me? So Yakop, Yosep, Simon so Yudas eŋe eŋine ŋolekoune me? 56Eŋe eŋine kiyarokoune korop iwa mi gemami? Eŋe masi kine kine iwa korop diyao ŋine make?” 57Yale rau pakiso, qaisikkakoi. Yale okanbi Yesuŋo edange, “Propet mane eŋe mat natne eŋano ariki, eŋe koropŋo ewine kitomami, ŋo weku eŋine kepe matino so eŋine magukoune edo qaisik-kamami.” 58Eŋe masi togogole mane yewa mi make, onoka wane eŋe weteneŋo detlukka mi malip-kakoi eya wane.

Избрани в момента:

Matayu 13: onsNT

Маркирай стих

Споделяне

Копиране

None

Искате ли вашите акценти да бъдат запазени на всички ваши устройства? Регистрирайте се или влезте