YouVersion Logo
Search Icon

Mark 14

14
Jisu bohokʼre sunume ojokʼ ocokʼkan
(Mathae 26:1-16; Luk 22:1-6; Johan 11:45-52; 12:1-8)
1Unre sen parom porob ar bin khạmianakʼ piṭhạ porob do ar bar din bạki tahẽkana. Ar maraṅ naekeko ar sostor baḍaeko do Jisu hape hapete sapʼkate goje reakʼ ạtko ńam baṛayetʼ tahẽkana. 2Onkoko menkeda, “Porobre do baṅ; baṅkhan disạm hoṛko talare gulmal hoe botejokʼa.”
3Unre Jisu do Bethaniạren murhucʼ jom rugi Simonakʼ oṛakʼreye tahẽkana. Ado jojome duṛupʼ akan tahẽkanre mitʼṭen maejiu do ponḍ dhiri cukạkʼre ạḍi daman jaṭamaṅsi sunumanteye hecʼena. Ar cukạkʼ rạputʼkate uni do Jisuakʼ bohokʼre ona sunume dulkeda. 4Menkhan onḍe okoeko tahẽkan onko modre adom hoṛ do edreyente ako akore menjoṅana, “Cedakʼ noa mahkaokʼ sunum do nosṭo giḍikakʼ hoyokʼ kana? 5Noa ạkhriń lekhan pe sae Dinar khon hõ bạ̃ṛti damkokʼa ar ona do reṅgecʼ orecʼko emdaṛekekoa.” Onko do noa menkate maejiu upạrte karacʼ kurujokʼko ehopʼena.
6Unre Jisui metatʼkoa, “Thirokʼpe, cedakʼpe duk ocoyedea? Uni do iń lạgitʼ bhageakʼgeye kạmiakada. 7Reṅgecʼ orecʼko ma jaoge ape sãore menakʼko, ar tinrepe monejoṅ unregepe goṛo daṛeakoa, menkhan iń do jao ghuṛi bape ńameńa. 8Uni do okae daṛeakatʼ onageye kạmi akada. Uni do topayiń lạgitʼe sapṛaoedeńte laharege sunume ojokʼ ạdińa. 9Sạrigeń metapekana, dhạrti reakʼ jãhã jaegarege Isorakʼ bhage sombat porcarokʼ, onḍege nui maejiue kạmiakatʼakʼ hõ uni disạye lạgitʼ lại torakʼa.”
10Ona tayom Jihudạ Iskariotko metae mitʼ hoṛ do Jisu soprot ocoye lạgitʼ maraṅ naekeko ṭhene calaoena. 11Naekeko do Jihudạwakʼ katha ańjomkateko rạskạyena ar ṭaka emae lạgitʼ kathako emadea. Ar Jisu soprote lạgitʼ ạt ńam baṛaye ehopʼena.
Sen-parom porob reakʼ bhoj
(Mathae 26:17-30; Luk 22:7-23; Johan 12:21-30; 1 Korinthiko 11:23-25)
12Bin khạmianakʼ piṭhạ porob reakʼ pạhil hilokʼ do sen parom porob bhojre lạgitʼ bheḍa hoponko dãṛẽyetʼko tahẽkana. Onate celako do Jisuko kulikedea, “Sen-parom porob reakʼ bhoj do okarele tearama mentem menjoṅ kana?”
13Unre Jisu do acʼren barea cela noa menkateye kolketʼkinạ, “Aben do nagrahate calakʼben. Ar onḍe mitʼṭen herel hoṛ kanḍate dakʼe idikan ben ńamea. Aben do uni ben pańja idiyea. 14Ar uni okaṭakʼ oṛakʼteye bolokʼa, ona oṛakʼren kisạ̃ṛ ben metaea, ‘Gurui menakada, celako sãote sen-parom porob reakʼ bhoj okareń jom daṛeakʼ ona ińakʼ peṛa kandha do okare?’ 15Khange uni do cetan kandhare mitʼṭen sajao akatʼ oṛakʼe udukʼ abena. Ar onḍege jotowakʼ ben sapṛaoa.”
16Unre unkin cela do senkate nagrahatekin boloyena, ar Jisui metatʼkin tahẽkan lekage jotowakʼkin ńamketʼte sen parom porob reakʼ bhojkin sapṛaokeda. 17Ar ạyupʼen khan Jisu do gelbar celako sãote onḍeye calaoena. 18Ado jojomko duṛupʼ akan tahẽkanre Jisui metatʼkoa, “Sạrigeń metapekana, ape modre mitʼ hoṛe soprotińa, uni do iń tulucʼ jojomkanicʼge.”
19Unre celako doko bhabnayente mimitʼ hoṛkate memenko ehopʼena, “Probhu, uni do cetʼ iń kạnạń?
20Jisui metatʼkoa, “Uni do gelbarko modren mitʼ hoṛge, okoe do iń tulucʼ bạṭire piṭhại topoyetʼkan. 21Manwa Hoponakʼ gujukʼ reaṅ sonot sostorre okaleka olakan onkage uni do gujukʼ hoyokʼtaea; menkhan hae uni hoṛ do, one okoe uniye sapʼ ocoyede! Uni hoṛakʼ janam do alo hoelen khange boge hoekokʼa.”
22Adoko jojomkan tahẽkanre Jisu do piṭhạ halaṅkate Isore gun manao joharadea ar onae kecakʼketʼte celako ematʼkoteye metatʼkoa, “Ne ataṅpe, noa do ińakʼ hoṛmo kana.”
23Ona tayom bạṭi halaṅkate Isore gun manao joharadea are ematʼkoa. Ar sanamkoge ona bạṭi reakʼko ńũkeda. 24Unre Jisui metatʼkoa, “Noa do ińakʼ mãyãm kana, one okaṭakʼ do ạḍi hoṛko lạgitʼ emogokʼkan. Manwako lạgitʼ Isorakʼ nawa bondobos do ińakʼ mãyãm hotetege bahal tahena. 25Sạrigeń metapekana, Isorakʼ rajre darkha rasa nawate ạuriń ńũi hạbicʼ noa do ar bạń ńũiya.”
26Ona tayom onko do mitʼṭen sarhao sereńateko oḍokena ar jạitun buruteko rakapʼ calaoena.
Patrase baṅe kan
(Mathae 26:31-35; Luk 22:31-34; Johan 13:36-38)
27Ado Jisu acʼren celakoe metatʼkoa, “Jotokoge iń iạte monrepe tạkijokʼa. Sonot sostorre olakana, ‘gupiyicʼ iń gojea, onate bhiḍiko doko chir chạturokʼa.’ 28Menkhan gocʼko khoniń jiwetʼ beredokʼ tayom iń do ape lahate Gạlilteń calakʼa.”
29Unre Patrase menkeda, “Sanamkoko tạkicʼlenre hõ iń do ohogeń tạkicʼlena.”
30Jisu do uniye metadea, “Sạrigeń metamkana, teheń ńindạ sim sạnḍi bar dhao ạuriye ragre am do pe dhaoem baṅeńa.”
31Menkhan Patras do artetʼ murukteye menkeda, “Am sãote gujukʼ hoyokʼtińre hõ iń do ohogeń baṅlema.” Ar eṭakʼ celako hõ ona mitʼ kathageko roṛkeda.
Gethsimạni bagwanre Jisu
(Mathae 26:36-46; Luk 22:39-46)
32Ona tayom Jisu ar acʼren celako do Gethsimạniko metakʼ mitʼṭen jaegateko oḍok calaoena. Jisu do celakoe metatʼkoa, “Tin hạbicʼ iń koejoṅ unhạbicʼ nonḍe duṛupʼ hataṛokʼpe.”
33Noa menkate uni do Patras, Jakob ar Johane soṅge toraketʼkoa ar monre ạḍi duk ar dhak dhakaokʼe ehopʼena. 34Uni do onkoe metatʼkoa, “Dukte ińakʼ jiwi do oḍokokʼ kantińạ. Ape do nonḍe jagwar akae tahenpe.”
35Ona tayom uni do lahańokʼ senkate otre taberenteye koekeda jemon ona ghuṛi hoedaṛeakʼ khan acʼ ṭhen khon pharakokʼ. 36Uni doe menkeda, “Abba, E Baba, am ṭhen do sanamakʼge hoedaṛeakʼa. Noa duk reakʼ bạṭi iń khon pharakme baṛe. Enhõ ińakʼ sanaleka do baṅ menkhan amakʼ sanalekage hoyokʼma.”
37Ona tayom celako ṭhene ruạṛ hecʼen khan jạpitʼ akatʼe ńelketʼkoa. Uni do Patrase metadea, “E Simon, am dom jạpitʼ joṅkana? Mitʼ ghonṭa hõ cetʼ jagwar bam tahẽ daṛeada? 38Jagwar tahenpe ar koejoṅpe jemon biḍạure alope paṛaokʼ. Ontorre sana menakʼgea, menkhan hoṛmo do nijorgea.
39Jisu do arhõ senkate onkageye koekeda. 40Ar inạ tayome ruạṛ hecʼen khan arhõ jạpitʼakatʼe ńamketʼkoa, ente dudṛumte onkoakʼ mẽtʼ do hạrubokʼ kan tahẽkana. Ar Jisu cetʼko roṛ ruạṛaea mente onko do bako bujhạuleda. 41Ado tesar dhao ruạṛ hecʼkateye metatʼkoa, “Ńitokʼ hõpe jạpitʼ akatʼgea? Ḍher hoeakana. Ńelpe, okte do seṭerena. Ńitge Manwa Hopon do kại hoṛkoakʼ tireye soprotʼ ocokʼa. 42Ma beretʼpe, dela bon calakʼa, okoe bạirikoakʼ tireye soprotiń uni doe seṭerena.”
Bạirikoakʼ tire Probhu Jisu
(Mathae 26:47-56; Luk 22:47-53; Johan 18:2-12)
43Jisui roroṛkan tahẽkanrege Jihudạ do onḍeye hecʼena. Uni do gelbar celako modren mitʼ hoṛe tahẽkana. Ar uni sãote ạḍi utạr hoṛ do tarwaṛe ar ṭheṅgawanteko hecʼena. Onko do maraṅ naekeko ar sostor baḍaeko ar murubikoko kolakatʼko tahẽkana.
44Ar okoe Jisui soprotlede uni do onko tulucʼ mitʼṭecʼ cinhại ṭhik dohoakatʼ tahẽkana. Uni doe metatʼko tahẽkana, “Okoeṭakʼ iń cokʼae, uni kangeae. Ape do unigepe sabea arpe pahra idiyea.” 45Onate Jihudạ do mitʼ mohnḍa Jisu ṭhen senkateye menkeda, “E Guru!” Ar noa menkateye cokʼadea. 46Unre onko hoṛ do Jisuko sapʼkedea. 47Menkhan sorre teṅgo akanko modren mitʼ hoṛ do acʼakʼ tarwaṛe bocʼkate maraṅ naekeren gutiyakʼ luture hese ńurketʼtaea.
48Jisu do onkoe metatʼkoa, “Iń do cetʼ ḍạku kạnạń, onate tarwaṛe ar ṭheṅgawante iń sasapʼpe hecʼakana? 49Iń ma jaoge ape talare tahẽkate mundilreń cetʼape kan tahẽkan, ar unre ma bacope sapʼlediń. Menkhan sostor reakʼ katha do purạukʼtege hoyokʼa.”
50Unre celako do uniko ńir bạgiadea. 51Ar mitʼ juạn koṛa do eken oyonakʼte paṭhekate Jisu tayom tayomteye calakʼkan tahẽkana. 52Hoṛko do uniko jhuṭiạukede khan oyonakʼ giḍikate eken hoṛmogeye ńir paskaoena.
Maraṅ bạisi samaṅre Jisu
(Mathae 26:57-68; Luk 22:54,55,63-71; Johan 18:19-24)
53Onko hoṛ do maraṅ naeke ṭhen Jisuko idikedea. Ar onḍe do maraṅ naekeko, murubiko ar sostor baḍaeko mitʼ ṭhenko jarwayena. 54Ar Patras do pharak pharakʼre tahẽkate Jisu tayomte senkate maraṅ naekeakʼ raca hạbicʼe boloyena. Ar onḍe palṭonko sãoteye duṛupʼ panteyente seṅgel ṭhen jorogokʼe ehopʼena.
55Ar maraṅ naekeko ar maraṅ bạisiren hoṛko do Jisu goje lạgitʼ gohako ńam baṛakan tahẽkana, menkhan onko do okaṭakʼ gohage bako ńamleda. 56Jisu birudre aema hoṛge eṛe gohako emkeda, menkhan onkoakʼ goha hõ baṅ jurilentakoa. 57Unre adom hoṛ do teṅgoyente uni birudre noa eṛe gohako emkeda, 58“Ale do roroṛle ańjomakadea, ‘Iń do manwa benaoakʼ noa mundil iń dhaṅ dhasera ar pe dinte nonkan mitʼṭen mundil iń benaoa okaṭakʼ do manwa tite benaoakʼ baṅkan.’ ” 59Menkhan enrehõ onkoakʼ goha do baṅ jurilentakoa.
60Unre maraṅ naeke doe teṅgoyena ar Jisui kulikedea, “Am do cetʼ bam roṛ ruạṛa? Am birudre noko do cetʼ gohako emeda?” 61Jisu do thirgeye tahẽyena, cetʼge bae roṛ ruạṛleda.
Maraṅ naeke do arhõe kulikedea, “Am do cetʼ sarhaoanicʼ Isorren Hopon Mạsi kanam?”
62Jisui menkeda, “Uni kangeạń. Ar ape do Manwa Hopon sanam daṛeanicʼ Isorakʼ jojomsa aṛere duṛupʼ akan ar rimilte hijukʼkanpe ńelea.”
63Khange maraṅ naeke do acʼakʼ kicricʼ oṛecʼketʼteye menkeda, “Goha reakʼ do ar cetʼ jạruṛabona? 64Ape hõ coṅpe ańjomketʼ uni do Isore opomane kana. Ado cetʼpe bujhạukea?”
Onko jotoge Jisu do gujukʼ sạjại lek kanae menteko bicạr dusikedea. 65Unre adomko do hoṛmoreko thoadea ar uniakʼ mẽtʼko betʼketʼtaea ar kilạukedeteko metadea, “Am do cetʼ nạbi kanam? Mase lạialeme okoeye dalketʼmea!” Ona tayom palṭonko do idikateko thapa baṛakedea.
Patras Jisui baṅekan
(Mathae 26:69-75; Luk 22:56-62; Johan 18:15-18,25-27)
66Patras tinre bhitri racareye tahẽkana unre maraṅ naekeren mitʼṭen kạ̃ṛmĩ do onḍeye hecʼena. 67Ar Patras jorogokʼkane ńelkede khan beṅgetʼ uricʼadeteye metadea, “Am hõ coṅ uni Nasaretren Jisu sãotem tahẽkan.”
68Menkhan Patras doe baṅketʼteye menkeda, “Cetʼem meneda ona do baḍae hõ bạń baḍaea ar bujhạu hõ bạń bujhạueda.”
Noa menkate Patras do bahre duạr ṭhene calaoen khan mitʼṭen sim sạnḍi doe rakʼgotʼkeda. 69Uni kạ̃ṛmĩ do Patras arhõe ńelkede khan onḍe teṅgo akankoe metatʼkoa, “Nui hoṛ do onko modren kanae.
70Patras do arhõe baṅkeda. Ado thoṛa ghạṛicʼ tayom sorre okoeko teṅgo akan tahẽkan onko hõ Patrasko metadea, “Khạṭige am do onko modren mitʼ hoṛ kanam, ente am dom Gạlilren kana.”
71Unre Patras doe sarapana ar kiriạyenteye menkeda, “Okoe reakʼpe menetʼkan uni do bạń oromakadea.” 72Ar unrege sim sạnḍi do dosar dhaoe rakʼgotʼkeda. Ar unre Patras do ona katha disạ hecʼadea one Jisui metade tahẽkan, “Sim sạnḍi bar dhao ạuriye ragre am do pe dhaoem baṅeńa.” Onate uni do hũk hũke rakʼkeda.

Currently Selected:

Mark 14: SCLNT

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in