Mátaj 11
11
XI. TÁL.
I. Ivan krstiteo k Kristuši pošle vučenike svoje 1–6.
II. Kristuš hváli Ivana 7–15.
III. Grajá Židove ino se njim prti 16–24.
IV. Hválo dáva Oči za te màle i vse k sebi zové 25–30.
I.
1I zgôdilo se je, gda bi skončao Jezuš zapovedávati tim dvanájset vučeníkom svojim, šô je odnut včit i predgat vu njíh mêstaj. 2Ivan pa slíšavši vu vôzi dela Kristušova, poslao je dvá z vučeníkov svoji. 3Erkao njemi je: tí si te pridôči, ali pa drügoga mámo čakati? 4I odgovoréči Jezuš, erčé njima: Idôča nazvêstita Ivani, štera čüjeta i vídita. 5Slêpi preglédávajo, i plantavi hodijo, gobavci se očiščávajo, i glühi čüjejo, mrtvi se obüdjávajo, i siromákom se Evangeliom nazviščáva. 6I bláženi, ki se v meni ne spáči.
II.
7Gda bi pa têva odíšla; záčao je Jezuš praviti tomi lüdstvi od Ivana: ka ste vö šli glédat vu püščávo? Jeli trst od vötra gibajôčo. 8Ali ka ste vö šli glédat? Jeli človeka v mêhkom gvánti oblečenoga? ovo ki mêhko odetel nosijo, vu králevski hižaj so. 9Ali ka ste vöšli glédat? Proroka? zaistino velím vàm i vékšega od proroka. 10Ár je té, od šteroga je písano; ovo, jas pošlem angela mojega pred lícom tvojim, šteri pripráví pôt tvojo pred tebom. 11Zaistino velím vám: neje pobüdjeni med narodjenimi od žén vékši od Ivana krstitela. Kí je pa te náj ménši v Králevstvi Nebeskom; vékši je od njega. 12Od dnévov pa Ivana krstitela do sê dôb Králevstvo Nebesko silo trpí; i ti silni je vneséjo. 13Ár vsi prorocke i právda so do Ivana proroküvali. 14I či ščéte gori vzéti: on je ov Eliáš; kí je meo prídti. 15Šteri má vüha na poslüšanje; naj poslüša.
III.
16Komi pa prispodobim národ ete? Prispodobni je k deci na pláci sedéčoj, i kričéčoj tivárišom svojim. 17I erkôčoj: žveglárili smo vám, i nej ste plésali; dresélne pesmi smo vám spêvali, i nej ste se jôkali. 18Ár je prišao Ivan krstitel nej je jo, ní pio; i právijo: vragá má. 19Prišao je Sin človeči, jej i pijé; i právijo: ovo, človik požirávec, i vinopivec, publikánušov i grêšnikov priátel. I spravičala se je modrôst od odtrôk svoji. 20Teda je záčao na ôči metati tistim mêstam, v šteri je náj več čüd njegovi včinjeno; kâ so se nej povrnola. 21Jaj tebi Korazim! jaj tebi Betžajda! Ár da bi v Tiruši i v Šidoni včinjene bilé té močí, štere so vu vami včinjene, dávno bi vu vreči i pepéli pokôro činíli. 22Ali velím vám: Tiruši i Šidoni ležej bode na sôdnji dén, kako vám. 23I tí Kapernaum, kí si do nebés zvišeni, notri do pekla se doli vržeš. Ár, da bi v Šodomi včinjene bilé té močí, štere so v tebi včinjene, ostánola bi do denéšnjega dnéva. 24Ali velím vám: kâ Šodomskoj zemli ležej bode na sôdnji dén; kako tebi.
IV.
25V tistom vrêmeni odgovoréči Jezuš, erčé: hválo tebi dájem, Oča, Gospôd Nébe ino Zémle; ka si skrio eta pred môdrimi, ino spametnimi, ino si je nazvêsto tim máličkim. 26Zaistino, Oča; ár se je tak dopadnolo tebi. 27Vsa so meni dána od Očé mojega; i niče ne pozna Siná, nego li Oča; niti Očo nišče nepozna, nego li Sin, i či ga komi ščé Sin oznaniti. 28Hodte kmeni vsi, ki se trüdíte ino ste oklajeni, i jas vám počinek dám. 29Vzemte na sé járem moj, i včite se od méne, kâ sem jas krotki i ponizen z srcá, i nájdete počinek düšam vašim. 30Ár je járem moj hasnoviti, i bremen moje je lêhko.
Currently Selected:
Mátaj 11: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Mátaj 11
11
XI. TÁL.
I. Ivan krstiteo k Kristuši pošle vučenike svoje 1–6.
II. Kristuš hváli Ivana 7–15.
III. Grajá Židove ino se njim prti 16–24.
IV. Hválo dáva Oči za te màle i vse k sebi zové 25–30.
I.
1I zgôdilo se je, gda bi skončao Jezuš zapovedávati tim dvanájset vučeníkom svojim, šô je odnut včit i predgat vu njíh mêstaj. 2Ivan pa slíšavši vu vôzi dela Kristušova, poslao je dvá z vučeníkov svoji. 3Erkao njemi je: tí si te pridôči, ali pa drügoga mámo čakati? 4I odgovoréči Jezuš, erčé njima: Idôča nazvêstita Ivani, štera čüjeta i vídita. 5Slêpi preglédávajo, i plantavi hodijo, gobavci se očiščávajo, i glühi čüjejo, mrtvi se obüdjávajo, i siromákom se Evangeliom nazviščáva. 6I bláženi, ki se v meni ne spáči.
II.
7Gda bi pa têva odíšla; záčao je Jezuš praviti tomi lüdstvi od Ivana: ka ste vö šli glédat vu püščávo? Jeli trst od vötra gibajôčo. 8Ali ka ste vö šli glédat? Jeli človeka v mêhkom gvánti oblečenoga? ovo ki mêhko odetel nosijo, vu králevski hižaj so. 9Ali ka ste vöšli glédat? Proroka? zaistino velím vàm i vékšega od proroka. 10Ár je té, od šteroga je písano; ovo, jas pošlem angela mojega pred lícom tvojim, šteri pripráví pôt tvojo pred tebom. 11Zaistino velím vám: neje pobüdjeni med narodjenimi od žén vékši od Ivana krstitela. Kí je pa te náj ménši v Králevstvi Nebeskom; vékši je od njega. 12Od dnévov pa Ivana krstitela do sê dôb Králevstvo Nebesko silo trpí; i ti silni je vneséjo. 13Ár vsi prorocke i právda so do Ivana proroküvali. 14I či ščéte gori vzéti: on je ov Eliáš; kí je meo prídti. 15Šteri má vüha na poslüšanje; naj poslüša.
III.
16Komi pa prispodobim národ ete? Prispodobni je k deci na pláci sedéčoj, i kričéčoj tivárišom svojim. 17I erkôčoj: žveglárili smo vám, i nej ste plésali; dresélne pesmi smo vám spêvali, i nej ste se jôkali. 18Ár je prišao Ivan krstitel nej je jo, ní pio; i právijo: vragá má. 19Prišao je Sin človeči, jej i pijé; i právijo: ovo, človik požirávec, i vinopivec, publikánušov i grêšnikov priátel. I spravičala se je modrôst od odtrôk svoji. 20Teda je záčao na ôči metati tistim mêstam, v šteri je náj več čüd njegovi včinjeno; kâ so se nej povrnola. 21Jaj tebi Korazim! jaj tebi Betžajda! Ár da bi v Tiruši i v Šidoni včinjene bilé té močí, štere so vu vami včinjene, dávno bi vu vreči i pepéli pokôro činíli. 22Ali velím vám: Tiruši i Šidoni ležej bode na sôdnji dén, kako vám. 23I tí Kapernaum, kí si do nebés zvišeni, notri do pekla se doli vržeš. Ár, da bi v Šodomi včinjene bilé té močí, štere so v tebi včinjene, ostánola bi do denéšnjega dnéva. 24Ali velím vám: kâ Šodomskoj zemli ležej bode na sôdnji dén; kako tebi.
IV.
25V tistom vrêmeni odgovoréči Jezuš, erčé: hválo tebi dájem, Oča, Gospôd Nébe ino Zémle; ka si skrio eta pred môdrimi, ino spametnimi, ino si je nazvêsto tim máličkim. 26Zaistino, Oča; ár se je tak dopadnolo tebi. 27Vsa so meni dána od Očé mojega; i niče ne pozna Siná, nego li Oča; niti Očo nišče nepozna, nego li Sin, i či ga komi ščé Sin oznaniti. 28Hodte kmeni vsi, ki se trüdíte ino ste oklajeni, i jas vám počinek dám. 29Vzemte na sé járem moj, i včite se od méne, kâ sem jas krotki i ponizen z srcá, i nájdete počinek düšam vašim. 30Ár je járem moj hasnoviti, i bremen moje je lêhko.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!