1 Mojzes 18
18
Prikazen pri Mambrejevem hrastu
1Potem se mu je Gospod prikazal pri Mambrejevem hrastu, ko je ob dnevni vročini sedel pri vhodu v šotor. 2Povzdignil je oči in pogledal in glej, trije možje so stali pred njim. Ko jih je zagledal, jim je tekel naproti od vhoda v šotor in se poklonil do zemlje 3ter rekel: »Gospod, ako sem našel milost v tvojih očeh, ne hodi, prosim, mimo svojega služabnika! 4Naj prinesó, prosim, malo vode, da si umijete noge. Potem se odpočijte pod drevesom! 5Prinesem tudi grižljaj kruha, da se okrepčate: potem morete dalje iti; saj ste zato mimo prišli pri svojem služabniku.« Pa so rekli: »Stori, kakor si rekel!«
6Abraham je nato hitel v šotor k Sari in rekel: »Vzemi hitro tri merice moke, bele moke, zmesi in speci podpepelnike!« 7Potem je tekel Abraham h govedi, vzel mlado, lepo tele ter ga dal hlapcu, ki ga je hitro pripravil. 8Nato je vzel masla in mleka ter tele, ki ga je dal pripraviti, ter postavil prednje; potem je stal pri njih pod drevesom, ko so jedli.
9Tedaj so ga vprašali: »Kje je tvoja žena Sara?« Odgovoril je: »Glejte, v šotoru.« 10Potem je rekel: »Ob letu osorej se vrnem k tebi in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.« Sara pa je poslušala za vhodom v šotor, ki je bil za njim. 11Abraham in Sara pa sta bila stara in priletna; Sari se je nehalo dogajati po ženski navadi. 12Zato se je Sara sama pri sebi zasmejala, češ: »Ko sem uvela, naj še občutim slast? Tudi moj gospod je star!« 13Gospod pa je rekel Abrahamu: »Zakaj se je zasmejala Sara, češ: ‚Mar bom res rodila, ko sem se postarala?‘ 14Ali je za Gospoda kaj pretežko? Ob letu osorej se vrnem k tebi in Sara bo imela sina.« 15Sara pa je zatajila: »Nisem se zasmejala.« Kajti bala se je. Pa je odvrnil: »Pač, zasmejala si se.«
Abraham prosi za Sodomo
16Tedaj so se ti možje odpravili od ondod ter se obrnili proti Sodomi. Abraham je šel z njimi, da bi jih spremil. 17Gospod pa je dejal: »Ali naj skrivam pred Abrahamom, kar mislim storiti? 18Saj bo od Abrahama izšel velik in mogočen narod in bodo v njem blagoslovljeni vsi narodi na zemlji. 19Ampak dam mu to vedeti zato, da zapove svojim sinovom in svoji hiši za seboj, naj se držé Gospodovega pota ter delajo po pravičnosti in pravici, zato da spolni Gospod nad Abrahamom, kar mu je obljubil.« 20Rekel je torej Gospod: »Vpitje zoper Sodomo in Gomoro je res veliko in njihov greh res silno velik. 21Stopim dol, da vidim, ali so res tako delali, kakršno je vpitje, ki prihaja do mene, ali ne; zvedeti hočem.«
22Krenila sta tedaj moža od tam in šla proti Sodomi. Abraham pa je še stal pred Gospodom. 23In Abraham se je približal in dejal: »Ali boš res pogubil pravičnega s krivičnim vred? 24Morebiti je v mestu petdeset pravičnih. Ali jih boš res pogubil in ne prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? 25O, da ne storiš kaj takega, da bi usmrtil pravičnega s krivičnim vred, tako da bi se enako zgodilo pravičnemu kakor krivičnemu! Nikar! Sodnik vesoljne zemlje, ali ne bo delal po pravici?« 26In Gospod je rekel: »Če najdem v Sodomi petdeset pravičnih v mestu, prizanesem vsemu kraju zaradi njih.«
27Abraham pa je nadaljeval: »Glej, prosim, drznil sem se govoriti z Gospodom, dasi sem prah in pepel. 28Morebiti manjka petdesetim pravičnim pet. Boš li pokončal zaradi teh petih vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga pokončal, če jih tam najdem petinštirideset.« 29Pa je spet govoril z njim in dejal: »Morebiti jih tam najdeš štirideset.« Rekel je: »Ne bom tega storil zaradi teh štiridesetih.«
30Pa je dejal: »Ne srdi se, prosim, Gospod, če še govorim! Morebiti se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom tega storil, če jih tam najdem trideset.« 31Pa je dejal: »Glej, prosim, drznil sem se govoriti z Gospodom. Morebiti se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih pokončal zaradi teh dvajsetih.« 32Pa je dejal: »Ne srdi se, prosim, Gospod, če govorim še to pot! Morebiti se jih tam najde deset.« Rekel je: »Ne bom jih pokončal zaradi teh desetih.«
33Potem je odšel Gospod, ko je nehal govoriti z Abrahamom. Abraham pa se je vrnil v svoj kraj.
Currently Selected:
1 Mojzes 18: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
1 Mojzes 18
18
Prikazen pri Mambrejevem hrastu
1Potem se mu je Gospod prikazal pri Mambrejevem hrastu, ko je ob dnevni vročini sedel pri vhodu v šotor. 2Povzdignil je oči in pogledal in glej, trije možje so stali pred njim. Ko jih je zagledal, jim je tekel naproti od vhoda v šotor in se poklonil do zemlje 3ter rekel: »Gospod, ako sem našel milost v tvojih očeh, ne hodi, prosim, mimo svojega služabnika! 4Naj prinesó, prosim, malo vode, da si umijete noge. Potem se odpočijte pod drevesom! 5Prinesem tudi grižljaj kruha, da se okrepčate: potem morete dalje iti; saj ste zato mimo prišli pri svojem služabniku.« Pa so rekli: »Stori, kakor si rekel!«
6Abraham je nato hitel v šotor k Sari in rekel: »Vzemi hitro tri merice moke, bele moke, zmesi in speci podpepelnike!« 7Potem je tekel Abraham h govedi, vzel mlado, lepo tele ter ga dal hlapcu, ki ga je hitro pripravil. 8Nato je vzel masla in mleka ter tele, ki ga je dal pripraviti, ter postavil prednje; potem je stal pri njih pod drevesom, ko so jedli.
9Tedaj so ga vprašali: »Kje je tvoja žena Sara?« Odgovoril je: »Glejte, v šotoru.« 10Potem je rekel: »Ob letu osorej se vrnem k tebi in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.« Sara pa je poslušala za vhodom v šotor, ki je bil za njim. 11Abraham in Sara pa sta bila stara in priletna; Sari se je nehalo dogajati po ženski navadi. 12Zato se je Sara sama pri sebi zasmejala, češ: »Ko sem uvela, naj še občutim slast? Tudi moj gospod je star!« 13Gospod pa je rekel Abrahamu: »Zakaj se je zasmejala Sara, češ: ‚Mar bom res rodila, ko sem se postarala?‘ 14Ali je za Gospoda kaj pretežko? Ob letu osorej se vrnem k tebi in Sara bo imela sina.« 15Sara pa je zatajila: »Nisem se zasmejala.« Kajti bala se je. Pa je odvrnil: »Pač, zasmejala si se.«
Abraham prosi za Sodomo
16Tedaj so se ti možje odpravili od ondod ter se obrnili proti Sodomi. Abraham je šel z njimi, da bi jih spremil. 17Gospod pa je dejal: »Ali naj skrivam pred Abrahamom, kar mislim storiti? 18Saj bo od Abrahama izšel velik in mogočen narod in bodo v njem blagoslovljeni vsi narodi na zemlji. 19Ampak dam mu to vedeti zato, da zapove svojim sinovom in svoji hiši za seboj, naj se držé Gospodovega pota ter delajo po pravičnosti in pravici, zato da spolni Gospod nad Abrahamom, kar mu je obljubil.« 20Rekel je torej Gospod: »Vpitje zoper Sodomo in Gomoro je res veliko in njihov greh res silno velik. 21Stopim dol, da vidim, ali so res tako delali, kakršno je vpitje, ki prihaja do mene, ali ne; zvedeti hočem.«
22Krenila sta tedaj moža od tam in šla proti Sodomi. Abraham pa je še stal pred Gospodom. 23In Abraham se je približal in dejal: »Ali boš res pogubil pravičnega s krivičnim vred? 24Morebiti je v mestu petdeset pravičnih. Ali jih boš res pogubil in ne prizanesel kraju zaradi petdesetih pravičnih, ki so v njem? 25O, da ne storiš kaj takega, da bi usmrtil pravičnega s krivičnim vred, tako da bi se enako zgodilo pravičnemu kakor krivičnemu! Nikar! Sodnik vesoljne zemlje, ali ne bo delal po pravici?« 26In Gospod je rekel: »Če najdem v Sodomi petdeset pravičnih v mestu, prizanesem vsemu kraju zaradi njih.«
27Abraham pa je nadaljeval: »Glej, prosim, drznil sem se govoriti z Gospodom, dasi sem prah in pepel. 28Morebiti manjka petdesetim pravičnim pet. Boš li pokončal zaradi teh petih vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga pokončal, če jih tam najdem petinštirideset.« 29Pa je spet govoril z njim in dejal: »Morebiti jih tam najdeš štirideset.« Rekel je: »Ne bom tega storil zaradi teh štiridesetih.«
30Pa je dejal: »Ne srdi se, prosim, Gospod, če še govorim! Morebiti se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom tega storil, če jih tam najdem trideset.« 31Pa je dejal: »Glej, prosim, drznil sem se govoriti z Gospodom. Morebiti se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih pokončal zaradi teh dvajsetih.« 32Pa je dejal: »Ne srdi se, prosim, Gospod, če govorim še to pot! Morebiti se jih tam najde deset.« Rekel je: »Ne bom jih pokončal zaradi teh desetih.«
33Potem je odšel Gospod, ko je nehal govoriti z Abrahamom. Abraham pa se je vrnil v svoj kraj.
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!