Janez 6
6
IV. Velika noč – kruh življenja
Pomnožitev kruha
Mt 14,13–21; Mr 6,30–44; Lk 9,10–17
1Potem je Jezus odšel na ono stran Galilejskega, to je Tiberijskega morja. 2Šla pa je za njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. 3Jezus je šel na goro in tam s svojimi učenci sédel. 4Bila pa je blizu pasha, judovski praznik.
5Ko tedaj Jezus povzdigne oči in vidi, da k njemu prihaja velika množica, reče Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli?« 6To pa je rekel, ker ga je skušal, zakaj sam je vedel, kaj bo storil. 7Filip mu odgovori: »Za dvesto denarjev kruha bi jim ne bilo zadosti, da bi vsak le kaj malega dobil.« 8Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: 9»Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebcev in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« 10Jezus pravi: »Velíte ljudem sesti!« Bilo pa je na onem kraju mnogo trave. Možje so torej posedli, kakih pet tisoč po številu. 11Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli. 12Ko pa so se nasitili, je svojim učencem rekel: »Kosce, ki so ostali, poberite, da se kaj ne izgubi.« 13Pobrali so torej in s kosci, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali njim, ki so jedli, napolnili dvanajst košar. 14Ko so torej ljudje videli čudež, ki ga je storil, so govorili: »Ta je zares prerok, ki mora priti na svet.« 15Ker je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.
Jezus hodi po morju
Mt 14,22–33; Mr 6,45–52
16Ko pa se je zvečerilo, so njegovi učenci šli k morju, 17stopili v čoln in se peljali na drugo stran morja, proti Kafarnaumu. Že se je bilo stemnilo in Jezus še ni prišel k njim, 18morje pa se je vzdigovalo, ker je pihal močan veter. 19Ko so prevozili nekako petindvajset ali trideset tečajev,#6,19 tečajev. Rimski tečaj (stadij) je bil dolg 185 m. so videli, da gre Jezus po morju in se bliža čolnu, ter so se prestrašili. 20On pa jim je rekel: »Jaz sem, ne bojte se!« 21Radostno so ga torej vzeli v čoln in takoj je bil čoln pri kraju, kamor so pluli.
Govor v shodnici v Kafarnaumu
22Drugi dan se je množica, ki je stala onkraj morja, zavedela, da je bil tam en sam čoln, da pa Jezus s svojimi učenci ni bil stopil v čoln, ampak da so se bili njegovi učenci sami odpeljali. 23Pripluli pa so drugi čolni iz Tiberije v bližino kraja, kjer so bili jedli kruh po Gospodovi zahvali. 24Ko je torej množica videla, da ondi ni Jezusa in ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, šli v Kafarnaum in Jezusa iskali.
25Našli so ga onkraj morja in mu rekli: »Učenik, kdaj si prišel semkaj?« 26Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli čudeže, ampak ker ste jedli od hlebov in se nasitili. 27Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in ki vam jo bo dal Sin človekov; njega je namreč s svojim pečatom zaznamoval Oče, Bog.«
28Rekli so mu torej: »Kaj naj delamo, da bomo izvrševali božja dela?« 29Jezus jim je odgovoril: »To je božje delo, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« 30Rekli so mu: »Katero znamenje boš dal, da bomo uvideli in ti verovali? Kaj boš naredil? 31Naši očetje so v puščavi jedli mano, kakor je pisano: ‚Kruh iz nebes jim je dal jesti.‘« 32Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično vam povem: Ni vam dal kruha iz nebes Mojzes, ampak moj Oče vam daje pravi kruh iz nebes. 33Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in svetu daje življenje.« 34Rekli so mu: »Gospod, daj nam vselej tega kruha!«
35Jezus jim je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo lačen; in kdor veruje vame, ne bo nikoli žejen. 36Toda rekel sem vam, da ste me videli, pa ne verujete. 37Vse, kar mi Oče dá, bo prišlo k meni, in kdor pride k meni, ga ne bom zavrgel; 38kajti nisem prišel iz nebes zato, da bi vršil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. 39To pa je volja Očeta, ki me je poslal, da nič od tega, kar mi je dal, ne izgubim, marveč poslednji dan vse to obudim. 40To je namreč volja mojega Očeta, da bi vsakdo, ki vidi Sina in veruje vanj, imel večno življenje; in jaz ga bom poslednji dan obudil.«
41Judje pa so godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki sem prišel iz nebes,« 42in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin, čigar očeta in mater mi poznamo? Kako sedaj ta govori: ‚Iz nebes sem prišel‘?« 43Jezus jim je odgovoril: »Ne godrnjajte med seboj! 44Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal; – in jaz ga bom poslednji dan obudil. 45Pisano je v prerokih: ‚In vsi se bodo dali Bogu poučiti.‘#6,45 Iz 54,13; prim. Jer 31,33sl. Vsak, kdor od Očeta sliši in se dá poučiti, pride k meni. 46Ne, kakor da bi bil kdo Očeta videl; le tisti je videl Očeta, ki je od Boga. 47Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, ima večno življenje.
48Jaz sem kruh življenja. 49Vaši očetje so v puščavi jedli mano in so umrli. 50To je kruh, ki prihaja iz nebes, da kdor od njega jé, ne umrje. 51Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«
52Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?«
53Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sinu človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli v sebi življenja. 54Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil. 55Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. 56Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem. 57Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki uživa mene, živel po meni. 58To je kruh, ki je prišel iz nebes. Ne, kakor so vaši očetje jedli mano in so umrli – kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.«
59To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnaumu.
60Mnogi izmed njegovih učencev, ki so to slišali, so rekli: »Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati?« 61Ker pa je Jezus sam pri sebi vedel, da njegovi učenci nad tem godrnjajo, jim je rekel: »To vam je v spotiko? 62Če pa boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil poprej? 63Duh je, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. 64So pa nekateri med vami, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri so, ki ne verujejo, in kdo ga bo izdal. 65In je dejal: »Zaradi tega sem vam rekel, da ne more nihče priti k meni, ako mu ni dano od mojega Očeta.« 66Odslej je mnogo njegovih učencev odstopilo in niso več hodili z njim.
Petrova izpoved
Mt 16,13–20; Mr 8,27–30; Lk 9,18–21
67Jezus je torej rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?« 68Simon Peter mu je odgovoril: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš 69in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, božji Sin.« 70Jezus jim je odgovoril: »Ali vas nisem jaz izbral dvanajst? In vendar je eden izmed vas hudič.« 71Mislil je Juda, sina Simona Iškarijota; ta je bil namreč tisti, ki ga je potlej izdal, eden izmed dvanajsterih.
Currently Selected:
Janez 6: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
