Luka 15
15
Prilika o izgubljeni ovci
(Mt 18,12–14)
1Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. 2Farizeji in pismouki pa so godrnjali, češ: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« 3Tedaj jim je povedal tole priliko: 4»Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa eno od njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? 5In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. 6Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ‘Veselite se z menoj, ker sem našel ovco, ki se je zgubila.’ 7Povem vam: prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«
Prilika o izgubljeni drahmi
8»Ali katera žena, ki ima deset drahem, če zgubi eno, ne prižge luči in ne pomete hiše ter skrbno ne išče, dokler je ne najde? 9In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede ter pravi: ‘Veselite se z menoj, ker sem našla drahmo, ki sem jo zgubila.’ 10Povem vam: prav táko veselje bo vpričo božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«
Prilika o izgubljenem sinu
11Pripovedoval pa je še: »Neki človek je imel dva sina. 12Mlajši je rekel očetu: ‘Oče, daj mi delež premoženja, ki mi gre!’ In razdelil jima je imetje. 13Nekaj dni nato je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem zapravil svoje premoženje. 14Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je stradati. 15Šel je in se vsilil nekemu tamkajšnjemu meščanu, ki ga je poslal na svoje posestvo svinje past. 16Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. 17Šel je vase in dejal: ‘Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj od lakote ginem. 18Vrnil se bom k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj. 19Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega svojih najemnikov.’ 20Vstal je in šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal. Ves ganjen je pritekel sinu naproti, ga objel in poljubil. 21Sin pa mu je rekel: ‘Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.’ 22Oče pa je naročil svojim služabnikom: ‘Brž prinesite najboljšo obleko in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in čevlje na noge! 23Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! 24Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.’ In začeli so veselo pojedino.
25Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. 26Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ‘Kaj je to?’ 27Pojasnil mu je: ‘Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.’ 28Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. 29On pa je dejal očetu: ‘Poglej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. 30Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je s hotnícami zapravil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.’ 31Oče pa mu je odvrnil: ‘Sin, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. 32Gostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, bil je izgubljen in je najden.’«
Currently Selected:
Luka 15: JUB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Luka 15
15
Prilika o izgubljeni ovci
(Mt 18,12–14)
1Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. 2Farizeji in pismouki pa so godrnjali, češ: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« 3Tedaj jim je povedal tole priliko: 4»Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa eno od njih izgubi, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in ne gre za izgubljeno, dokler je ne najde? 5In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. 6Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede in jim pravi: ‘Veselite se z menoj, ker sem našel ovco, ki se je zgubila.’ 7Povem vam: prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«
Prilika o izgubljeni drahmi
8»Ali katera žena, ki ima deset drahem, če zgubi eno, ne prižge luči in ne pomete hiše ter skrbno ne išče, dokler je ne najde? 9In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede ter pravi: ‘Veselite se z menoj, ker sem našla drahmo, ki sem jo zgubila.’ 10Povem vam: prav táko veselje bo vpričo božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«
Prilika o izgubljenem sinu
11Pripovedoval pa je še: »Neki človek je imel dva sina. 12Mlajši je rekel očetu: ‘Oče, daj mi delež premoženja, ki mi gre!’ In razdelil jima je imetje. 13Nekaj dni nato je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem zapravil svoje premoženje. 14Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je stradati. 15Šel je in se vsilil nekemu tamkajšnjemu meščanu, ki ga je poslal na svoje posestvo svinje past. 16Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. 17Šel je vase in dejal: ‘Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj od lakote ginem. 18Vrnil se bom k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj. 19Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega svojih najemnikov.’ 20Vstal je in šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal. Ves ganjen je pritekel sinu naproti, ga objel in poljubil. 21Sin pa mu je rekel: ‘Oče, grešil sem zoper nebesa in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.’ 22Oče pa je naročil svojim služabnikom: ‘Brž prinesite najboljšo obleko in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in čevlje na noge! 23Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! 24Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.’ In začeli so veselo pojedino.
25Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. 26Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ‘Kaj je to?’ 27Pojasnil mu je: ‘Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.’ 28Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. 29On pa je dejal očetu: ‘Poglej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. 30Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je s hotnícami zapravil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.’ 31Oče pa mu je odvrnil: ‘Sin, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. 32Gostiti in poveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, bil je izgubljen in je najden.’«
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!