Yuhana 12
12
Yesu i Lansaari wɔ mani ki ru sɛbɛ
(Matiyu 26.6–13; Maraka 14.3–9)
1 Jonbikɔ ɲaannabyɛ ki pyɛ tumaan sunŋ taanmani, Yesu i ta po Bɛtani, ntiŋ i Lansaari wɔ̀ ŋmɛni wuru-i, niŋ wuru niŋ kili ki ra. 2Kí i nufinŋ namɔni Yesu tɛ niŋ mani ki ru. Mariti wuru niŋ nufinŋ ki sitɔnŋ ki i. Lansaari i ji wuru niŋ nufinŋ nutɔnŋ kiri fa Yesu fan sɛbɛ.
3Niŋ ɲaan ki tɛ, Mariyamu i ŋuŋ kini jii kpaafuru bɛɛ shi, nwɔ̀ ramɔni wuru naari sɛlɛsɛli wu, nmari i Yesu kanŋ kiri ɲinikɔri ǹʼwu, nmari i yìrì sunciriki a ŋununshinŋ ki wu. Niŋ ŋuŋ ki kini ki i fu ki mani ki bataa rapo.
4Yesu wɔ kalindaŋ wɔ̀ wuru-ra na ntiŋ janfa, nwɔ̀ tɔ wuru tu Yudasi Isikariyɔti, niŋ i ǹʼbi tu : 5« Nfɛnŋ na, ŋuŋ kini jii ka so ju-i warifɔ daŋ yaabwununtaanŋ na (300), ǹʼjalinŋ ki i wɔri gbɛwɔ ri tɛ kì? »
6Yudasi niŋ bi-ri gbɛwɔ kiri sunmakwulupa bira kì, nka kwunŋ wuru-i, miŋ tu ntiŋ wuru jalinŋ kɛsu ki maritɔnŋ ki i, a wari wɔ̀ wɔri-ri ntiŋ tɛ, ntiŋ wuru niŋ daali-la.
7Nka Yesu tu : « Nmari tu nmaŋ, nmari i míŋ kwuu ki ye shikaŋ ki jɛnsɔɔ-ra. 8Gbɛwɔ kiri i ábɛɛ kanfɛ waaci bataa ru, nka míŋ a ji ábɛɛ kanfɛ waaci bataa ru kì. »
9 Yawutu kiri mwɔɔnna ǹʼnama-i tu Yesu na Bɛtani nmaŋ, kí i arì rakɔli ta niŋ mani nu. Kí ta-ri Yesu bantenŋ bira kì, nka Yesu Lansaari wɔ̀ ŋmɛni wuru-i, kí ta wuru niŋ shɛɛlimaŋ nu sɛbɛ. 10Niŋ ki ra, sarakawɔrɔtɔnŋ kiri ŋununtiŋ kiri i fu ǹʼsun, tu Lansaari kakan niŋ i kilɛn sɛbɛ. 11Sabu Lansaari bira, Yawutu kiri mwɔɔnna arì san wuru kí cɛfan, kí i bili Yesu ra.
Yesu deka ɲaan ki Yerusalɛmu kili ki ru
(Matiyu 21.1–11; Maraka 11.1–11; Luki 19.28–40)
12Niŋ sisarifuluntɔnŋ ki, konaŋ mwɔɔnna wɔ̀ri na wuru Jonbikɔ ɲaannabyɛ ki ru, nini i ǹʼnama tu Yesu na-a Yerusalɛmu. 13Kí i tamari jirinŋ da ri kwuru pa arì gbɛɛra, kí i po, kí i Yesu ŋununafu. Kí i fali-li, kí i ǹʼbi-ri tu :
« Gbɛbi i mɔɔn, minwɔ̀ i na-a Ŋuntiŋ ki tɔ ra,
Isirayɛli wɔ Masa,
Kirinŋ baraka de nʼnu! »
14Yesu i sufaniŋ bulinŋ bɛɛ kila, ntiŋ i tunpa niŋ sun, miŋ tu ǹʼsɛbɛ-i Kirinŋ wɔ wulu ki ru ɲaan wɔ̀ tɛ tu :
15« Siyɔntɔnŋ ni#12.15 Siyɔntɔnŋ : Yerusalɛmu wuru tɔnŋ wɔ̀ sun, ninki wuru dɔri-ra tu Siyɔn. Niŋ ki ra, Siyɔn fa Yerusalɛmu i mìŋ kili tenŋ ki wulu bi-a., á fa kɛni kì,
ábɔɔ masa ki yirira i kaa,
ǹʼsɔɔmaan yɛ sufaniŋ bulinŋ sun. »
16Ntiŋ wɔ kalindaŋ kiri niŋ bi kiri kɔri tɔ-ri niŋ waaci ki ru kì. Nka Yesu na-i ŋmɛni po san konkwuu kiri ru, ntiŋ i de Kirinŋ wɔ nɔɔri ki ru waarinŋ wɔ̀ ru, kí ɲakili i bo tu niŋ sɛbɛ-ri ntiŋ bi sun Kirinŋ wɔ wulu sɛbɛ ki ru, tu ninki i ji ntiŋ kila kaa.
17Yesu Lansaari dɔri-i, ntiŋ i ŋmɛni po san saali ki ru waarinŋ wɔ̀ ru, koŋ wɔ̀ri wuru ntiŋ fan niŋ mani nu, nini wuru ntiŋ wɔ bi mamaan kiri ɲaanbi-a konaŋ kiri tɛ. 18Konaŋ ki ntiŋ ŋununafu wuru-i, sabu kí ntiŋ wɔ botɔnsunbi mamaan ki wulu lama wuru-i.
19Niŋ na, Farinsiyɛnŋ kiri i ǹʼbi-ri arìmaŋ tɛ tu : « Ábɛɛ ǹʼja-a kì wa? Ábɛɛ ra so finŋ tɔri ma-i koŋ ka wu kili kì, sabu konaŋ ki bataa i ǹʼpa-a ntiŋ cɛfan. »
Nɔɔri ki fa beŋ ki
20Konaŋ wɔ̀ri na wuru Kirinŋ gbɛ ɲaannabyɛ ka ru, nini bɛɛ ri wuru shiya tɔri ri i. 21Kí i arì kpari Filipu tɛ, ninwɔ̀ wuru po-a Bɛtisayida Galile sɔɔta ki ru, kí tu ntiŋ tɛ : « Koŋ ki, yibɛɛ i ǹʼtɛ yi fa Yesu i yi manja. »
22Filipu i ta ǹʼbi Andire tɛ, kí koŋ fuuli ki i dɛbɛ ta ǹʼbi Yesu tɛ.
23Yesu i kí rupwulu tu : « Nɔɔri ki ra bili Koŋ Danshuru ki sun waaci wɔ̀ ru, ninki so-i kaa dɔnsaŋ. » 24Yesu tu sɛbɛ : « Sɛli sɛli ki ra, a bilanaŋ ki de fwuniŋ nu, a ǹʼbeeni kì, ǹʼyɔ tu-a tenŋ i, nka ǹʼja ji gbɛ, ǹʼyɔ so-a daŋ mwɔɔnna pa-i. 25Konwɔtiŋ a yɛri ki ɲinita ki bidi a tɛ, nintiŋ a bɔni a ɲinita ki ru, nka konwɔtiŋ a ɲinita ki bi gbɛ a yɛri gbɛ ka juniɲa ka ru kì, nintiŋ a ǹʼmari a jɛŋ ɲaninkulutɔnbi kɔbali ki tɛ. 26Konwɔtiŋ ji ǹʼtɛ a i baara ma míŋ tɛ, nintiŋ ǹʼpa míŋ cɛfan. Míŋ a ji mani wɔ̀ ru, míŋ tɛ baara matɔnŋ ki ra ji mìŋ mani ki ru. Konwɔtiŋ i baara ma-a míŋ tɛ, Tiŋ ki a baraka de nintiŋ nu. »
Yesu a wulubi a beŋ ki bi sun
27Yesu tu kí tɛ sɛbɛ tu : « Dɔnsaŋ, míŋ firi ki kilɛnmaan yɛ, míŋ a nfɛnŋ bi sa! Ŋí ǹʼbi tu : ‹ Míŋ Tiŋ, á ńʼmwu ka waaci ka ru cɔɔri ki wu wa? › Míŋ a so niŋ bi-i kì, sabu míŋ na-i juniɲa ki ru ka waaci ka ru cɔɔri ki bira. 28Míŋ Tiŋ, á á yɛri tɔ ki gbɛ. »
Mìŋ waaci tenŋ ki ru, wulu bɛɛ i po kirinpɔli ki ra tu : « Míŋ ǹʼgbɛ-i kɔ, nka míŋ a ǹʼgbɛ sɛbɛ. » 29Konaŋ wɔ̀ri wuru niŋ mani ki ru, niŋ fa kí i ji ka wulu ka rama-ni, nini bɛɛ ri tu kirinfali wulu i, ǹʼtɔri ri tu mɛlɛkɛn ki bɛɛ wulubi ntiŋ tɛ. 30Nka Yesu tu kí tɛ : « Ábɛɛ wulu wɔ̀ rama-i, niŋ ma míŋ bira kì, nka ǹʼma-i ábɛɛ kiri bira. 31Kiti ki ra kwuru ka juniɲa ka ru konaŋ kiri sun dɔnsaŋ, juniɲa ki ŋununtiŋ ki ra kwɔ po taanna. 32A míŋ na fɛshi san pwɔkulinŋ ki sun waarinŋ wɔ̀ ru, míŋ a na koŋ bataa cɛɛn na ńʼtɛ. »
33Yesu wuru-ra na beeni ɲaan wɔ̀ tɛ, ntiŋ wuru ninki bi-a konaŋ ki tɛ. 34Konaŋ kiri i Yesu wɔ wulu ki rupwulu tu : « Sariya ki i ǹʼbi-a yibɛɛ tɛ tu, ǹʼsɛbɛ Kirinŋ wɔ wulu ki ru tu Kirinŋ Ɲaannakonshimaan ki kakan ntiŋ i tu a ɲaanna waarinŋ bataa ru. Nfɛnŋ na, miŋ i ǹʼbi-ri tu Koŋ Danshuru ki kakan ntiŋ i fɛshi san pwɔkulinŋ ki sun? Nkɛnŋ niŋ Koŋ Danshuru ki i? »
35Yesu i kí rupwulu tu : « Manisarinŋ ki i faa-ra waaci pyaanŋ ma ábɛɛ faninmwuŋ. Niŋ na, á tiri ki tan manisarinŋ ki tɛ, nwɔma mancinŋ ki fa na á pa á gbɛsun kì. Sabu konwɔtiŋ i tiri ki tan-a mancinŋ ki ru, nintiŋ a tamaŋ tɔ-a kì. 36Manisarinŋ ki i faa ábɛɛ faninmwuŋ, á bili ǹʼna, nwɔma á i ji manisarinŋ ki daŋ ni i. »
Yesu niŋ wulu kiri bi kɔ-i kí tɛ waarinŋ wɔ̀ ru, ntiŋ i a san niŋ mani nu, ntiŋ i ta a radu konaŋ ki sun.
Yawutu kiri wɔ bilinabalibi ki
37Yesu taanmashɛ mwɔɔnna ma-i Yawutu kiri ɲaanna, niŋ fa a fɔn na, kí bili ntiŋ na kì. 38Niŋ ɲaan ki tɛ, Kirinŋ wɔ cintɔnŋ Esayi wulu wɔ̀ bi wuru-i, niŋ i ji sɛli i. Ntiŋ ǹʼbi wuru tu :
« Ŋuntiŋ ki, nkɛnŋ bili yibɔɔ wulu kiri ra?
Ŋuntiŋ ki awɔ sotinbi ki ji nkɛnŋ wu? »
39Kí wuru-ra so bilinabi ki ma-i nfɛnŋ na kì? Esayi i niŋ ɲaanbi-a sɛbɛ tu :
40« Kirinŋ kí ɲaninaŋ kiri fwuu-u,
nwɔma kí fa maannaja kì,
ŋì i kí ji ɲakili bali li i,
nwɔma kí fa bi tɔ kì.
Niŋ ma-i, nwɔma kí fa ntɔri bi arɔɔ bijɛ kiri ra,
míŋ i kí kene kì. »
41Cintɔnŋ Esayi niŋ bi-i, sabu ntiŋ Yesu nɔɔri ki ja wuru-i, niŋ ki ra, ntiŋ i ka mani ka bi ntiŋ bi ki sun.
42Niŋ fa a fɔn na, Yawutu ŋununtiŋ kiri mwɔɔnna bilinabi ma wuru Yesu ra, nka kí wuru arì tu-a ǹʼna konaŋ ni ɲaanna kì, sabu kí wuru kɛni-na Farinsiyɛnŋ kiri jɛŋ, tu nini fa na arì kalikali po san Yawutu kiri wɔ kalinfu ki ru kì. 43Sabu kí wuru konanmini wɔ gbɛbi ki tɛ, ŋì i fwuu-u Kirinŋ wɔ ki sun.
Yesu i manisarinŋ ki i
44Yesu i fali, ntiŋ i ǹʼbi tu « Konwɔtiŋ bili-i míŋ na, ntiŋ bili míŋ bantenŋ na kì, nintiŋ bili-i míŋ cintɔnŋ ki na. 45Konwɔtiŋ ɲaniŋ tu-i míŋ na, ntiŋ ɲaniŋ tu-i míŋ cintɔnŋ ki na mìnki i. 46Míŋ, manisarinŋ ki, míŋ na-i juniɲa nu, nwɔma tu koŋ finŋ woo finŋ bili míŋ na tu nintiŋ fa tu mancinŋ nu kili kì. 47A konwɔtiŋ mɔ́ɔ́n wulu ki rama, ntiŋ dumiŋ ǹʼpa kì, mínki a na nintiŋ kiti kì, sabu míŋ na ŋuŋ ki, ŋí i na juniɲa nu konaŋ kiri kiti kì, nka míŋ na-i, nwɔma ŋí i kí mwu.
48Konwɔtiŋ a kaan míŋ tɛ, ntiŋ i a kɔɔye mɔ́ɔ́n wulu ki ra, nintiŋ a kititɔnŋ ki kila-i kɔ. Míŋ wulu wɔ̀ bi-i, ninki a nintiŋ wɔ kiti ki kwuru jibi rakɔɔra ki ru. 49Sabu, mɔ́ɔ́n wulu kiri po-a ńʼyɛri ki ru kì, nka míŋ Tiŋ wɔ̀ ki míŋ cin-i, ninki yɛrima ki míŋ bi wulu kiri fa arì bika ɲaan kiri bi-i míŋ tɛ. 50Míŋ ǹʼtɔ-i tu míŋ Tiŋ ki míŋ cin awɔ wulu wɔ̀ wu, tu niŋ i ɲaninkulutɔnbi kɔbali ki wɔri-ra konaŋ kiri tɛ. Niŋ ki ra, míŋ Tiŋ ki ǹʼbi-i ńʼtɛ ɲaan wɔ̀ tɛ, míŋ i ǹʼbi-a mìŋ ɲaan ki tɛ. »
Currently Selected:
Yuhana 12: JOB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
© Wycliffe Bible Translators, Inc.
Yuhana 12
12
Yesu i Lansaari wɔ mani ki ru sɛbɛ
(Matiyu 26.6–13; Maraka 14.3–9)
1 Jonbikɔ ɲaannabyɛ ki pyɛ tumaan sunŋ taanmani, Yesu i ta po Bɛtani, ntiŋ i Lansaari wɔ̀ ŋmɛni wuru-i, niŋ wuru niŋ kili ki ra. 2Kí i nufinŋ namɔni Yesu tɛ niŋ mani ki ru. Mariti wuru niŋ nufinŋ ki sitɔnŋ ki i. Lansaari i ji wuru niŋ nufinŋ nutɔnŋ kiri fa Yesu fan sɛbɛ.
3Niŋ ɲaan ki tɛ, Mariyamu i ŋuŋ kini jii kpaafuru bɛɛ shi, nwɔ̀ ramɔni wuru naari sɛlɛsɛli wu, nmari i Yesu kanŋ kiri ɲinikɔri ǹʼwu, nmari i yìrì sunciriki a ŋununshinŋ ki wu. Niŋ ŋuŋ ki kini ki i fu ki mani ki bataa rapo.
4Yesu wɔ kalindaŋ wɔ̀ wuru-ra na ntiŋ janfa, nwɔ̀ tɔ wuru tu Yudasi Isikariyɔti, niŋ i ǹʼbi tu : 5« Nfɛnŋ na, ŋuŋ kini jii ka so ju-i warifɔ daŋ yaabwununtaanŋ na (300), ǹʼjalinŋ ki i wɔri gbɛwɔ ri tɛ kì? »
6Yudasi niŋ bi-ri gbɛwɔ kiri sunmakwulupa bira kì, nka kwunŋ wuru-i, miŋ tu ntiŋ wuru jalinŋ kɛsu ki maritɔnŋ ki i, a wari wɔ̀ wɔri-ri ntiŋ tɛ, ntiŋ wuru niŋ daali-la.
7Nka Yesu tu : « Nmari tu nmaŋ, nmari i míŋ kwuu ki ye shikaŋ ki jɛnsɔɔ-ra. 8Gbɛwɔ kiri i ábɛɛ kanfɛ waaci bataa ru, nka míŋ a ji ábɛɛ kanfɛ waaci bataa ru kì. »
9 Yawutu kiri mwɔɔnna ǹʼnama-i tu Yesu na Bɛtani nmaŋ, kí i arì rakɔli ta niŋ mani nu. Kí ta-ri Yesu bantenŋ bira kì, nka Yesu Lansaari wɔ̀ ŋmɛni wuru-i, kí ta wuru niŋ shɛɛlimaŋ nu sɛbɛ. 10Niŋ ki ra, sarakawɔrɔtɔnŋ kiri ŋununtiŋ kiri i fu ǹʼsun, tu Lansaari kakan niŋ i kilɛn sɛbɛ. 11Sabu Lansaari bira, Yawutu kiri mwɔɔnna arì san wuru kí cɛfan, kí i bili Yesu ra.
Yesu deka ɲaan ki Yerusalɛmu kili ki ru
(Matiyu 21.1–11; Maraka 11.1–11; Luki 19.28–40)
12Niŋ sisarifuluntɔnŋ ki, konaŋ mwɔɔnna wɔ̀ri na wuru Jonbikɔ ɲaannabyɛ ki ru, nini i ǹʼnama tu Yesu na-a Yerusalɛmu. 13Kí i tamari jirinŋ da ri kwuru pa arì gbɛɛra, kí i po, kí i Yesu ŋununafu. Kí i fali-li, kí i ǹʼbi-ri tu :
« Gbɛbi i mɔɔn, minwɔ̀ i na-a Ŋuntiŋ ki tɔ ra,
Isirayɛli wɔ Masa,
Kirinŋ baraka de nʼnu! »
14Yesu i sufaniŋ bulinŋ bɛɛ kila, ntiŋ i tunpa niŋ sun, miŋ tu ǹʼsɛbɛ-i Kirinŋ wɔ wulu ki ru ɲaan wɔ̀ tɛ tu :
15« Siyɔntɔnŋ ni#12.15 Siyɔntɔnŋ : Yerusalɛmu wuru tɔnŋ wɔ̀ sun, ninki wuru dɔri-ra tu Siyɔn. Niŋ ki ra, Siyɔn fa Yerusalɛmu i mìŋ kili tenŋ ki wulu bi-a., á fa kɛni kì,
ábɔɔ masa ki yirira i kaa,
ǹʼsɔɔmaan yɛ sufaniŋ bulinŋ sun. »
16Ntiŋ wɔ kalindaŋ kiri niŋ bi kiri kɔri tɔ-ri niŋ waaci ki ru kì. Nka Yesu na-i ŋmɛni po san konkwuu kiri ru, ntiŋ i de Kirinŋ wɔ nɔɔri ki ru waarinŋ wɔ̀ ru, kí ɲakili i bo tu niŋ sɛbɛ-ri ntiŋ bi sun Kirinŋ wɔ wulu sɛbɛ ki ru, tu ninki i ji ntiŋ kila kaa.
17Yesu Lansaari dɔri-i, ntiŋ i ŋmɛni po san saali ki ru waarinŋ wɔ̀ ru, koŋ wɔ̀ri wuru ntiŋ fan niŋ mani nu, nini wuru ntiŋ wɔ bi mamaan kiri ɲaanbi-a konaŋ kiri tɛ. 18Konaŋ ki ntiŋ ŋununafu wuru-i, sabu kí ntiŋ wɔ botɔnsunbi mamaan ki wulu lama wuru-i.
19Niŋ na, Farinsiyɛnŋ kiri i ǹʼbi-ri arìmaŋ tɛ tu : « Ábɛɛ ǹʼja-a kì wa? Ábɛɛ ra so finŋ tɔri ma-i koŋ ka wu kili kì, sabu konaŋ ki bataa i ǹʼpa-a ntiŋ cɛfan. »
Nɔɔri ki fa beŋ ki
20Konaŋ wɔ̀ri na wuru Kirinŋ gbɛ ɲaannabyɛ ka ru, nini bɛɛ ri wuru shiya tɔri ri i. 21Kí i arì kpari Filipu tɛ, ninwɔ̀ wuru po-a Bɛtisayida Galile sɔɔta ki ru, kí tu ntiŋ tɛ : « Koŋ ki, yibɛɛ i ǹʼtɛ yi fa Yesu i yi manja. »
22Filipu i ta ǹʼbi Andire tɛ, kí koŋ fuuli ki i dɛbɛ ta ǹʼbi Yesu tɛ.
23Yesu i kí rupwulu tu : « Nɔɔri ki ra bili Koŋ Danshuru ki sun waaci wɔ̀ ru, ninki so-i kaa dɔnsaŋ. » 24Yesu tu sɛbɛ : « Sɛli sɛli ki ra, a bilanaŋ ki de fwuniŋ nu, a ǹʼbeeni kì, ǹʼyɔ tu-a tenŋ i, nka ǹʼja ji gbɛ, ǹʼyɔ so-a daŋ mwɔɔnna pa-i. 25Konwɔtiŋ a yɛri ki ɲinita ki bidi a tɛ, nintiŋ a bɔni a ɲinita ki ru, nka konwɔtiŋ a ɲinita ki bi gbɛ a yɛri gbɛ ka juniɲa ka ru kì, nintiŋ a ǹʼmari a jɛŋ ɲaninkulutɔnbi kɔbali ki tɛ. 26Konwɔtiŋ ji ǹʼtɛ a i baara ma míŋ tɛ, nintiŋ ǹʼpa míŋ cɛfan. Míŋ a ji mani wɔ̀ ru, míŋ tɛ baara matɔnŋ ki ra ji mìŋ mani ki ru. Konwɔtiŋ i baara ma-a míŋ tɛ, Tiŋ ki a baraka de nintiŋ nu. »
Yesu a wulubi a beŋ ki bi sun
27Yesu tu kí tɛ sɛbɛ tu : « Dɔnsaŋ, míŋ firi ki kilɛnmaan yɛ, míŋ a nfɛnŋ bi sa! Ŋí ǹʼbi tu : ‹ Míŋ Tiŋ, á ńʼmwu ka waaci ka ru cɔɔri ki wu wa? › Míŋ a so niŋ bi-i kì, sabu míŋ na-i juniɲa ki ru ka waaci ka ru cɔɔri ki bira. 28Míŋ Tiŋ, á á yɛri tɔ ki gbɛ. »
Mìŋ waaci tenŋ ki ru, wulu bɛɛ i po kirinpɔli ki ra tu : « Míŋ ǹʼgbɛ-i kɔ, nka míŋ a ǹʼgbɛ sɛbɛ. » 29Konaŋ wɔ̀ri wuru niŋ mani ki ru, niŋ fa kí i ji ka wulu ka rama-ni, nini bɛɛ ri tu kirinfali wulu i, ǹʼtɔri ri tu mɛlɛkɛn ki bɛɛ wulubi ntiŋ tɛ. 30Nka Yesu tu kí tɛ : « Ábɛɛ wulu wɔ̀ rama-i, niŋ ma míŋ bira kì, nka ǹʼma-i ábɛɛ kiri bira. 31Kiti ki ra kwuru ka juniɲa ka ru konaŋ kiri sun dɔnsaŋ, juniɲa ki ŋununtiŋ ki ra kwɔ po taanna. 32A míŋ na fɛshi san pwɔkulinŋ ki sun waarinŋ wɔ̀ ru, míŋ a na koŋ bataa cɛɛn na ńʼtɛ. »
33Yesu wuru-ra na beeni ɲaan wɔ̀ tɛ, ntiŋ wuru ninki bi-a konaŋ ki tɛ. 34Konaŋ kiri i Yesu wɔ wulu ki rupwulu tu : « Sariya ki i ǹʼbi-a yibɛɛ tɛ tu, ǹʼsɛbɛ Kirinŋ wɔ wulu ki ru tu Kirinŋ Ɲaannakonshimaan ki kakan ntiŋ i tu a ɲaanna waarinŋ bataa ru. Nfɛnŋ na, miŋ i ǹʼbi-ri tu Koŋ Danshuru ki kakan ntiŋ i fɛshi san pwɔkulinŋ ki sun? Nkɛnŋ niŋ Koŋ Danshuru ki i? »
35Yesu i kí rupwulu tu : « Manisarinŋ ki i faa-ra waaci pyaanŋ ma ábɛɛ faninmwuŋ. Niŋ na, á tiri ki tan manisarinŋ ki tɛ, nwɔma mancinŋ ki fa na á pa á gbɛsun kì. Sabu konwɔtiŋ i tiri ki tan-a mancinŋ ki ru, nintiŋ a tamaŋ tɔ-a kì. 36Manisarinŋ ki i faa ábɛɛ faninmwuŋ, á bili ǹʼna, nwɔma á i ji manisarinŋ ki daŋ ni i. »
Yesu niŋ wulu kiri bi kɔ-i kí tɛ waarinŋ wɔ̀ ru, ntiŋ i a san niŋ mani nu, ntiŋ i ta a radu konaŋ ki sun.
Yawutu kiri wɔ bilinabalibi ki
37Yesu taanmashɛ mwɔɔnna ma-i Yawutu kiri ɲaanna, niŋ fa a fɔn na, kí bili ntiŋ na kì. 38Niŋ ɲaan ki tɛ, Kirinŋ wɔ cintɔnŋ Esayi wulu wɔ̀ bi wuru-i, niŋ i ji sɛli i. Ntiŋ ǹʼbi wuru tu :
« Ŋuntiŋ ki, nkɛnŋ bili yibɔɔ wulu kiri ra?
Ŋuntiŋ ki awɔ sotinbi ki ji nkɛnŋ wu? »
39Kí wuru-ra so bilinabi ki ma-i nfɛnŋ na kì? Esayi i niŋ ɲaanbi-a sɛbɛ tu :
40« Kirinŋ kí ɲaninaŋ kiri fwuu-u,
nwɔma kí fa maannaja kì,
ŋì i kí ji ɲakili bali li i,
nwɔma kí fa bi tɔ kì.
Niŋ ma-i, nwɔma kí fa ntɔri bi arɔɔ bijɛ kiri ra,
míŋ i kí kene kì. »
41Cintɔnŋ Esayi niŋ bi-i, sabu ntiŋ Yesu nɔɔri ki ja wuru-i, niŋ ki ra, ntiŋ i ka mani ka bi ntiŋ bi ki sun.
42Niŋ fa a fɔn na, Yawutu ŋununtiŋ kiri mwɔɔnna bilinabi ma wuru Yesu ra, nka kí wuru arì tu-a ǹʼna konaŋ ni ɲaanna kì, sabu kí wuru kɛni-na Farinsiyɛnŋ kiri jɛŋ, tu nini fa na arì kalikali po san Yawutu kiri wɔ kalinfu ki ru kì. 43Sabu kí wuru konanmini wɔ gbɛbi ki tɛ, ŋì i fwuu-u Kirinŋ wɔ ki sun.
Yesu i manisarinŋ ki i
44Yesu i fali, ntiŋ i ǹʼbi tu « Konwɔtiŋ bili-i míŋ na, ntiŋ bili míŋ bantenŋ na kì, nintiŋ bili-i míŋ cintɔnŋ ki na. 45Konwɔtiŋ ɲaniŋ tu-i míŋ na, ntiŋ ɲaniŋ tu-i míŋ cintɔnŋ ki na mìnki i. 46Míŋ, manisarinŋ ki, míŋ na-i juniɲa nu, nwɔma tu koŋ finŋ woo finŋ bili míŋ na tu nintiŋ fa tu mancinŋ nu kili kì. 47A konwɔtiŋ mɔ́ɔ́n wulu ki rama, ntiŋ dumiŋ ǹʼpa kì, mínki a na nintiŋ kiti kì, sabu míŋ na ŋuŋ ki, ŋí i na juniɲa nu konaŋ kiri kiti kì, nka míŋ na-i, nwɔma ŋí i kí mwu.
48Konwɔtiŋ a kaan míŋ tɛ, ntiŋ i a kɔɔye mɔ́ɔ́n wulu ki ra, nintiŋ a kititɔnŋ ki kila-i kɔ. Míŋ wulu wɔ̀ bi-i, ninki a nintiŋ wɔ kiti ki kwuru jibi rakɔɔra ki ru. 49Sabu, mɔ́ɔ́n wulu kiri po-a ńʼyɛri ki ru kì, nka míŋ Tiŋ wɔ̀ ki míŋ cin-i, ninki yɛrima ki míŋ bi wulu kiri fa arì bika ɲaan kiri bi-i míŋ tɛ. 50Míŋ ǹʼtɔ-i tu míŋ Tiŋ ki míŋ cin awɔ wulu wɔ̀ wu, tu niŋ i ɲaninkulutɔnbi kɔbali ki wɔri-ra konaŋ kiri tɛ. Niŋ ki ra, míŋ Tiŋ ki ǹʼbi-i ńʼtɛ ɲaan wɔ̀ tɛ, míŋ i ǹʼbi-a mìŋ ɲaan ki tɛ. »
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
© Wycliffe Bible Translators, Inc.