YouVersion Logo
Search Icon

Marko 10

10
I morsh oun peskri romni
1Oun o Yezous djas doureder oun vas an ko them Youdea oun an o them ap i vavar rig o panyestar Yordan. Oun pale nashan boud menshe pash leste khetne. Oun yaake har yob boud kope kras, kras lo kote ninna, oun penas lenge o Debleskro lab.
2Oun i Farisarya van pash leste, oun kaman les leskre labentsa te taprell. Oun yon poučan lestar: “Nay moukell i morsh peskri romyat pal maro čačepen?”
3Penas lo lenge: “Hoy penas o Mose t'menge?”
4Penan le: “O Mose penas, te činell o rom i liil, kay činlo hi, kay yob moukas lat. Oun palle nay moukell lo lat.#10:4 dik: 5. Mose 24:1
5O Yezous penas ap lende: “T'maro dji hi har bar. Doleske činas o Mose, kay nay moukenn t'mer t'mari romyat. 6Kova his gar yaake, har o Devel lauter kras. Ap ko tsiro kras lo o morshes oun i djouvyat.
7Doleske moukell o morsh peskro dades oun peskri dat, te djivell lo peskri romyah khetne. Oun kol douy venna har yek.#10:7 dik: 1. Mose 2:24 8Yaake hi le har yek oun bouder gar douy. 9Oun kova, hoy o Devel khetne anas, kova hounte krell i mensho gar paash!”
10Oun khere poučan leskre mala lestar pale pral kova.
11Oun yob penas ap lende: “Koon peskri romyat moukella oun romedinerell i vavar djouvyat, kova rhorhell peskri ersti romyat oun anell doosh ap peste. 12Oun te moukell i djouvel peskro romes, oun romedinerell i vavares, rhorhell li peskro ersto romes oun anell doosh ap peste.”
O Yezous oun i tikne čave
13Oun yon anan čaven pash leste, te čivell lo peskre vasta ap lende. Leskre mala čingran ap kolende, kay anan len pash leste.
14Har o Yezous kova dikas, vas lo rhoyedo, oun penas ap lende: “Moukenn kol čaven pash mande te vell! Ma rikrenn len pale! Save har yon, kolen das o Devel gole, te djivenn le khetne leha an o bolepen. 15Čačepah, me penau t'menge: Koon gar ap mande patsella har kal čave, kova nay vell gar ap o Debleskro drom.” 16Oun yob las len an i moussi, čivas i vasta ap lende, oun rakras o Debleskri barht#10:16 Debleskri barht bénédiction pral lende vin.
O bravelo morsh
17Har djas o Yezous doureder ap o drom, nashas yek pash leste, peras glan leste tele ap i phoub, oun poučas lestar: “Lačo sikepaskro, hoy hounte krap, te dell man o Devel o djipen, hoy gar pre-herella?”
18Penas o Yezous ap leste: “Hoske peneh tou Lačo sikepaskro ap mande? Kek mensho hi lačo. O Devel kokres hi lačo. 19Tou djineh, kay o Devel penas: De kekes moulo! Romeha, ma rhorhe tiri romyat i vavar djouvyah! Romniya, ma rhorhe tiro romes i vavar morsheha! Ma čore! Ma pen rhorhepen pral i vavarende! Ma rande či i vavarestar! Dik ap tiro dadeste oun ap tiri date, te djal lenge mishto!”
20Penas ko morsh ap o Yezouseste: “Me krom kova lauter foun tiknes pre.”
21Oun o Yezous dikas kamles ap leste oun penas: “Yek hounte kress tou boudeder. Bike lauter, hoy tout hi, oun de kol love i čorvelende! Palle hi tout i bravlepen an o bolepen. Oun dja mantsa!”
22Kol morshes his boud bravlepen. Har yob kova shounas, doukras les kova. Oun yob djas bibarhteles peske.
23Oun o Yezous dikas troul peste oun penas ap peskre malende: “Har pharo hi i bravelenge, te venn le ap o Debleskro drom!”
24Pral kal laba ačas o Yezouseskre malenge o rakepen krik. Koy penas o Yezous pale ap lende: “Mire čave, har pharo hi i menshenge, te venn le ap o Debleskro drom! 25Hi gar yaake pharo, te djal i baro firho an i soubyakro kand#10:25 soubyakro kand trou d'une aiguille dren, har te vell i bravelo ap o Debleskro drom.”
26Yon kran gomme bareder yaka oun penan mank pende: “Te hi kova yaake, koon nay lell o Debleskro djipen?”
27Koy dikas o Yezous ap lende oun penas: “Kova, hoy nashte krenn i menshe gar, kova nay krell o Devel. O Devel nay krell halauter.”
O Debleskro bravlepen
28Koy penas o Petro ap o Yezouseste: “Djineh, mer moukam lauter, oun djam touha.” 29Oun o Yezous penas: “Čačepah, me penau t'menge: Hakeno, kay moukell mange oun mire labenge peskro kheer, peskre phralen, peskre phenyen, peskri dat, peskro dades, peskre čaven, peskro kotar phoub, 30kova lell sheel kope yaake boud pale. Kanna, an kava tsiro lell lo khera oun phralen oun phenyen oun daya oun čaven, oun i kotar phoub. Ninna vell lo palla lino. An ko tsiro, hoy vella, lell lo o djipen, hoy gar pre-herella.#10:30 Kova hi o Debleskro djipen. 31Oun boud, kay kanna glan tardo hi, kolla hi ap ko dives palla tardo. Oun boud, kay kanna palla tardo hi, kolla hi ap ko dives glan tardo.”
O Yezous rakrell o triinto kopo pral peskro merepen
32Yon his ap o drom an o foro Yerusalem. Oun o Yezous djas glan peskre malende. Kolla his dareno. Oun kol vavar, kay djan lenge palla, trashan. Oun yob las pale kol deesh-te-douyen pash peste, oun penas lenge, hoy leha djala: 33“Shounenn, mer djah kanna an o foro Yerusalem. Kote denn le o Menshengro Čaves an i vasta kol bare rashayendar oun čačepangre morshendar. Kolla krenn vin, te vell lo maredo. Oun yon denn les an i vasta kolendar, kay kek bibolde hi. 34Kolla praasenn les, čoungrenn ap leste, denn les i čoupniyah#10:34 čoupniyah avec le fouet , oun marenn les. Pal triin divessa stell lo pale i moulendar pre.”
Hoy o Yakobo oun o Yohanni o Yezousestar mangan!
35Koy djan o Yakobo oun o Yohanni, – lengro dad hi o Zebedeo, – pash o Yezouseste oun penan ap leste: “Ray, mer kamah, te kress menge kova, hoy mer toutar mangah.”
36Penas lo ap lende: “Hoy kamenn t'mer, te krap t'menge?”
37Koy penan le ap leste: “Ap ko dives, kay tou hal o ray pral i tsele menshende, mouk men te beshas ap tiri rig: yek ap tiri čači rig oun ko vavar ap tiri servi rig.” 38Koy penas o Yezous ap lende: “T'mer djinenn gar, hoy t'mer mangenna mandar. Nay lenn t'mer kol douka ap t'mende, hoy me hounte lap ap mande? Nay djan t'mer yaake an o merepen, har me djau?”
39Penan le: “Ava, kova nay krah mer.” Penas o Yezous ap lende: “T'mer hounte lenna boud douka ap t'mende, yaake har me hounte lap len ap mande. Oun t'mer hounte djan an o merepen, yaake har me hounte djap. 40Ninna te hi yaake, nay penap t'menge gar, koon beshell ap miri čači rig oun ap miri servi rig. Kova hi gar an miro vast. O Devel rodas kolen vin, kay ap miri rig beshenna.”
41Oun har kol deesh kova shounan, van le rhoyemen ap kol douyende, ap o Yakobeste oun o Yohanneste. 42Koy das len o Yezous pash peste gole, oun penas ap lende: “T'mer djinenna, i bare rayen hi penepaske pral i menshende an lengre themma. Oun i pralstoune rikrenn pengre menshen zoryah tele. 43Mank t'mende hounte vell kova gar yaake! Koon t'mendar kamell, te vell lo baro, kova hounte vell t'maro boudepaskro. 44Oun koon t'mendar kamell o pralstouno te vell, kova hounte vell hakeneskro boudepaskro. 45Ninna o Mensheskro Čavo vas gar ap i phoub, te boudrenn i menshe leske. Na-a, yob vas ap i phoub, te vell lo lenge koy, oun te merell lo lenge. Oun yaake playsrell lo peskro djipah, te lell lo boud menshen dran o čilačepen oun o merepen vin.”
O Yezous krell i koreles sasto
46Oun yon van an o foro Yericho. Oun har yob peskre malentsa oun boud vavar menshentsa dran o foro Yericho vin djas, his i mangepaskro pash o drom beshdo. Kova his korelo. Leskro lab his Bartimeo. Leskro dad his o Timeo.
47Oun har yob shounas, kay kova o Yezous dran o foro Nazaret hi, kay vell kate, das lo gole: “Yezous, tou Davideskro čavo, kre tiro dji mange pre!”
48Oun boud čingran ap leste, oun penan: “Ač! Mouk!” Koy das yob boudeder gole: “Tou Davideskro čavo, kre tiro dji mange pre!”
49Oun o Yezous ačas tardo oun penas: “Denn les gole, te vell lo kay!”
Oun yon dan les gole oun penan ap leste: “Ma traash! Ste pre! Yob dell tout gole!”
50Oun yob vitsras peskri plaashka pestar, stas sik pre, oun vas pash o Yezouseste.
51Oun o Yezous penas ap leste: “Hoy kameh, te krap touke?”
Ko korelo penas ap leste: “Mo ray, te dikap nay pale.”
52Penas o Yezous ap leste: “Dja koy! Tiro patsepen kras tout sasto.” Oun ap yek kopo dikas yob nay pale, oun djas leha ap o drom.

Currently Selected:

Marko 10: Sint-Man2024

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in