3
O Yezous krell yekes sasto ap o Debleskro dives
1Oun o Yezous djas pale an i biboldengri kangri. Koy his i morsh, koles his i bango vast. 2Oun yon dikan ap leste, oun poučan pendar: “Krell lo kanna kava morshes ap o Debleskro dives sasto?” Yon rodan čomone, te nay anenn le les glan i čačepangre. 3Oun yob penas ap kol morsheste, koles i bango vast hi: “Ste pre oun am kay!” 4Palle penas lo ap lende: “Hoy kras mer pal maro čačepen ap o Debleskro dives? Hi gar feteder te kras mer lačo koova har čilačo koova? Hi gar feteder te kras mer i nasselen sasto, har te moukas mer len te merell?” Yon penan či. 5Kova doukas les, kay lengro dji har i bar his. Oun yob dikas rhoyemen ap lende oun penas ap ko morsheste: “Sike tiro vast!” Oun yob sikras peskro vast. Oun ko vast vas sasto.
6Oun kol Farisarya djan vin, oun djan pash kolende, kay shounenn ap o Herodeste, oun rakran lentsa, har yon nay marenn les.
Pash o baro pani Genezaret
7-8O Yezous oun leskre mala djan penge pash o baro pani. Oun boud menshe dran o them Galilea djan leske palla. Ninna boud vavar djan pash leste, kay shounan, hoy yob lauter kras. Kolla van dran o them Youdea, oun dran o foro Yerusalem, oun dran o them Idumea oun dran o them ap i vavar rig o panyestar Yordan, oun dran ko them, kay i forya Tirus oun Sidon čiddo hi. 9-10Oun o Yezous kras boud menshen sasto. Doleske van lauter, kay nasselo hi, pash leste. Oun hakeno kamas les an-taprell, te vell lo sasto. Koy penas o Yezous ap peskre malende, te anenn le leske i tikno bero, kay yob nay pre djala, te vell lo gar paash stakedo. 11Oun har kol menshe, kay benga an lende his, les dikan, peran yon glan leste tele, oun dan gole: “Tou hal o Debleskro čavo!” 12Oun yob penas zoreles ap lende, te penenn le kova kekeske.
O Yezouseskre mala
13O Yezous djas ap i berga, oun das kolen pash peste gole, kay yob vin rodas. Oun kolla van pash leste. 14Yob rodas deesh-te-douyen lendar vin, te venn le leskre bičepangre. “Me rodom t'men vin, te ačenn pash mande,” penas lo. “Me bičrau t'men pash i menshende, te penenn lenge o Debleskro lab. 15Oun t'men vell i zoor, te tradenn i bengen vin.”
16Oun kol deesh-te-douy his: o Simon, koles das yob ko lab Petro,#3:16 O lab Petrus his o latayntikro lab. Ap Sintetikes: Petro 17oun o Yakobo oun leskro phraal o Yohanni. Lengro dad hi o Zebedeo. Kolen das lo ko lab Boanerges. Kova kharella Morsha pherdo rholi.
18Mank kol deesh-te-douyende his ninna o Andreas, oun o Filipo, oun o Bartolomeo, oun o Mateo, oun o Thomas, oun o Yakobo, koleskro dad hi o Alfeo, oun o Tadeo, oun o Simon, kay his kol menshendar, kay kharenna Zelotarya, 19oun o Youdas Iskariot, ko phoukepaskro.
I čačepangre rakrenn djoungeles pral o Yezouseste
20O Yezous djas an i kheer. Koy van pale boud menshe khetne, yaake, kay his len kek tsiro, te rhan le. 21Oun har leskre menshe kova shounan, penan le: “Yob hi dinelo!” Oun yon kaman les te taprell.
22Oun i biboldengre čačepangre, kay van dran o foro Yerusalem tele, penan: “O pralstouno beng hi an leste!” Oun yon penan ninna: “O pralstouno beng das les i zoor, te nay tradell yob i bengen vin.”
23Oun o Yezous kharas len khetne, oun rakras ap lende laba, kay i khatedo čačepen dren hi. Oun yob penas: Har nay tradell o beng o benges vin? 24Te kourenn pen i bare raya an yek them, palle djal ko them paash. 25Oun an yek kheer nay vell gar douyen penepaske. Kova djal gar. 26Te čingrell yek beng i vavar bengeha, palle nashrell yob peskri zoor oun yob djal paash. 27Kek nay djal an i kheer, kay i zorelo morsh djivella, oun čorell leskro koova. Yob hounte pandell ko zorelo morshes. Palle nay randell lo leskro tselo bravlepen.
28Čačepah, me penau t'menge: Hako čilačo koova, hoy i menshe kran, nay bistrell o Devel. Ninna te penenn le djoungele laba pral leste, nay bistrell lo kova. 29Koon pral o Debleskro Dourho djoungele laba rakrella, kolestar vell koy doosh#3:29 doosh faute, péché gar krik lino. Leskri doosh ačella hako tsiro.
30Kova penas lo lenge, har yon penan: “An leste hi i beng!”
Koon hi o Yezouseskre phrala oun phenya?
31Koy vas o Yezouseskri day oun leskre phrala. Yon his vin tardo oun bičran yekes pash leste, te kharell lo les. 32Boud menshe his troul leste beshdo. Oun leske vas penlo: “Dik, tiri day, tire phrala oun tire phenya hi vin tardo, oun kamenn touha te rakrell.”
33Koy penas yob: “Me kamau t'men te sikrell, koon miri day hi oun mire phrala.”
34Oun yob dikas trouyel ap kolende, kay his troul leste beshdo, oun penas: “Dikenn, koya hi miri day, oun kolla hi mire phrala. 35Kova, kay krell, hoy o Devel kamella, kova hi miro phraal, miri pheen, oun miri day.”