SAN MATEO 13

Je ayuccapxhuäcxpɨ y'ijxpejt (niipɨ ijxpejt)

1Je huin'it xɨɨ Jesús choñ ma je tɨjc. Chi ñɨcxy ma je mejypa' jɨm oy y'ɨñay'ɨhuɨ̈y. 2E co mayjäy ooy ñaymujcɨ jɨm ma anajty Jesús ɨñay, chi Jesús ytɨgɨy barcojoty. Per tüg'ócɨy je mayjäy yhuɨ'mday ma mejypa'. 3Jesús ytɨgɨɨy jäy yaj'ixpɨjcp mɨɨd jɨhuimbit ayuc, ymɨnañ:

―Tüg jäy chooñ trigotɨɨm huɨjp. 4E ma anajty jɨm ytɨɨmhuɨjy, huin'it je ytɨɨm oy naagɨty ycäy ma tü'aa. Chi jada' je joon ajcxy oy ymiiñ etz ypiihuɨ̈gy je tɨɨm. 5Nijëjɨty ytɨɨm ycäy ma tzaanïcx ma anajty hueenɨ naax. Jada tɨɨm tzojc ymujxy. 6Com hueenɨ anajty je naax ma je tzaanïcx, chi co oy xɨɨ'an ypadyii, chi ytɨɨtztay, com ca' anajty je ytictz yeegɨty. 7Nijëjɨty tɨɨm oy ycäy ma ujtz'aayjot ma apyjot, e ujtz'öctay je trigo mang. 8Per je tɨɨm huɨdibɨ ca'u ma oy ñaax, je' yon yajxon e tɨɨm'ajt may'amy; tüg ypi'cpajc iipxmajc oy yco'ity, jadüg pi'cpajc tugɨ'px oy yco'ity, jadüg pi'cpajc mɨgo'px oy yco'ity. 9Pinjaty mɨdo'n mɨɨd huen mɨdo'mbɨcy jada ayuc.

Ti ycɨxpɨ je ijxpejt

10Chi je' ydiscípulos ajcxy nimɨjhua'cy Jesús, chi ajcxy yajtɨɨy:

―¿Na'amy co myajtuñ jɨhuimbit ayuc co myaj'ixpɨcy je mayjäy?

11Chi Jesús y'adzooy, ymɨnañ:

―Miich ajcxy jaydëb mnejhuɨ̈huɨpy huɨdibɨ Dios ñigapxyp ñimɨydacpy coyüch'amy ma y'ane'mɨn. Jacjadyii jäy ca' ajcxy huinjɨhuɨ̈huɨpy. 12Pɨnjaty ymɨɨd yajmöhuɨp nïgɨ, pɨnjaty hueen mɨɨd yajpɨgɨpy nïgɨ, oy ixyipy hueen jadɨm mɨɨdɨty. 13Paady jɨhuimbit'amy nyajnɨmaayɨch; jaydëbɨ pɨnjaty ijxcɨxy, ñipatpy nejɨhuɨ̈y ca' tɨ ijxcɨxy; etz co ajcxy mɨdoogɨxy, ca' ajcxy huinjɨhuɨ̈y, ñipatpy nejɨhuɨ̈y ca' tɨ mɨdoogɨxy. 14Jadayaabɨ ytunyii yjadyii jadu'n nej je profeta Isaías jaaybejty yajhuɨ'my ma jadu'n ymɨnañ:

Miich ajcxy mɨdohuamy, per ca' mhuinjɨhuɨ̈huangɨxy. Miich ajcxy m'ixamy, nañ ca' mhuinjɨhuɨ̈huaangɨxy huɨdibɨ tɨ m'ijxcɨxy.

15Com jadayaabɨ jäy ooy ajcxy yjot yhuinma'ñ tɨ y'ahuimbity juuñ. Nej ajcxy yjamɨdoy, ca' ajcxy ymɨdohuɨ'mgɨxy. Nej ajcxy ja'ixy, ca' y'ijxhuɨ'mgɨxy. Nej ajcxy yjahuinjɨhuɨɨygɨxy, per ca' yhuinjɨhuɨ̈y ma yjot yhuinma'ñ. Yɨ' ajcxy ca' yjothuimbidaangɨxy ma ɨɨch, jaydëb nyajnïdzögɨbɨch ajcxy.

16Per jotcujc miich ajcxy, co miich ajcxy ijxhuɨ'my mɨɨd mhuiin huɨdibɨ ndumybɨch, e mmɨdo'mbɨcy ajcxy ɨɨch n'ayuc. 17Janch tɨy'ajt jadu'n nej ɨɨch miich nɨmaaygɨxy. Janch tɨy'ajt co may profetas ajcxy etz tudägy jäy ajcxy huɨdibɨ tzɨnaayb jecy'ajty, ooy ajcxy ja'ixañ huɨdibɨ miich ajcxy m'ijxyp cham, per ca' ajcxy ixy. E ooy ajcxy jamɨdohuañ je ayuc huɨdibɨ miich ajcxy mɨdooyb cham, per ca' ajcxy mɨdoy.

Jesús najtzcapxɨ̈y je ijxpejt ma je niipɨ

18Amɨdo'it miich ajcxy, jadu'n nej yhuimbɨdzɨmy jada jɨhuimbit ayuc maabɨ je tɨɨm huɨjpɨ. 19Je jäy ajcxy huɨdibɨ amɨdo'ijtp Dios y'ayuc, e mɨc'amy je ca'oybɨ yajpɨdzɨmy Dios y'ayuc ma ajcxy yjot yhuinma'ñ, jadu'n ajcxy nipaady nej trigo tɨɨm huɨdibɨ cäb tügujc, e je joon ajcxy mɨc'amy ypiimujctay. 20-21Je jäy ajcxy huɨdibɨ amɨdo'ijtp Dios y'ayuc janch jotcujc, per co agapxɨɨyb paady, co tzaachypɨ mɨnaxy yajnaxy mɨɨd Dios y'ayuc ycɨxpɨ, chi mɨc'amy ajcxy ixmajtznɨ Dios y'ayuc, jadu'n ajcxy nej je trigotɨɨm huɨdibɨ tɨ ycäy ma tzaanïcx, huɨdibɨ ca' oy ytictz mɨɨdɨty. 22Je jäy ajcxy huɨdibɨ amɨdo'ijtp Dios y'ayuc, e co ñɨcxnɨ, chi jäydɨgooyñɨ Dios y'ayuc mɨɨd jotcujc'ajtɨn tzɨnaayɨn, comeeñ'ajtɨn etz adzojcɨn. Jadu'n ajcxy nipaady nej trigotɨɨm huɨdibɨ tɨ ycäy ujtzjoty, e ca' ytɨɨm'aty mɨɨd co oy y'ujtz'ögy. 23Je jäy ajcxy huɨdibɨ amɨdo'ijtp etz cöbɨjcp yajxon Dios y'ayuc amumdügjot etz Dios y'ayuc ytumyb ma ajcxy yjot yhuinma'ñ, jadu'n ajcxy nipaady nej je tɨɨm huɨdibɨ tɨ ycäy ma oy ñaax etz tɨ ytɨɨm'aty may'amy. Tüg pi'cpajc iipx majc oy yco'ity, etz jadüg pi'cpajc tugɨ'px oy yco'ity, etz jadüg pi'cpajc mɨgo'px oy yco'ity.

Je ijxpejt co je jɨbɨc ujtz ymuxy ma je trigo cam

24Chi Jesús yaj'ixpɨjcy jadüg jɨhuimbit ayuc, ymɨnañ:

―Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej tüg yëydɨjc huɨdibɨ trigo tɨɨm huɨjp ma je' ycam. 25Per co ajcxy yma'öctay nidüg'ócɨy je cogam, chi ytɨgɨɨy tüg ymɨdzip ma je ycamjot. Chi je mɨdzip jɨbɨc ujtz tɨɨm oy huɨjy ma je trigo cam. Chi ñɨcxñɨ. 26E co je trigo oy yooñ, chi ypɨjy. Nañ jadu'n je jɨbɨc ujtz oy yooñ. 27Chi je ytumbɨdɨjc oy yhuindzɨn yajnɨmay: “Huindzɨn, ¿nej ca' tɨ mnïpy ac trigotɨɨm? ¿Nej co jɨm nañ jadu'n jɨbɨc ujtz yajpaady?” 28Chi je cogam ymɨnañ: “Huen jada' nmɨdzipɨch jadu'n tɨ y'ɨdɨ̈ch.” Chi je tumbɨdɨjc y'amɨdoohuɨ: “¿Nej mdzojcpy co ɨɨch ajcxy nhuijxɨ̈gɨbɨch je jɨbɨc ujtzɨ?” 29Chi je cogam ymɨnañ: “Ca'. Pen miich ajcxy mhuijxɨ̈cpy je jɨbɨc ujtz, ca' jecyɨty co m'ahuijxmugɨpy nañ jadu'n je trigo. 30Ixmatz, huen je jɨbɨc ujtz yeegy tügmucy mɨɨd je trigo, ixtɨ coonɨ anajty ypɨdɨ̈gy je cosecha. Co cosecha paty, huin'it nguexa'ñɨch je ndumbɨdɨjc co huen jayɨjp pujxɨ̈gy je jɨbɨc ujtz etz axotzɨpy etz nögɨpy. E co yajpɨdɨ̈ctay je jɨbɨc ujtz, chi yajpɨdɨ̈gɨpy je trigo e pɨdägɨpy ma je tze'x.”

Je ijxpejt ma je mostazapajc

31-32Nañ jadu'n Jesús yaj'ixpɨjcy jadüg jɨhuimbit ayuc, ymɨnañ:

―Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej tüg mostazapajc huɨdibɨ tüg jäy ñiip ma je' ycam. E je mostaza ytɨɨm je' jac tɨm mutz ca'ydɨ ni huɨdibɨ ujtz tɨɨm. Per co je mostaza ytɨɨm ymujx etz yoñ, chi y'ahuimbijty jac mɨj ca'ydɨ jacjadyii ujtz. E hue' nɨcxy yjaty janch mɨj, ixtɨ joon ajcxy oy yqueec miiñ yqueec xɨjpy jɨm, pɨdägy je ype'ñ ma je mostaza y'aacx.

Je ijxpejt ma je levadura huɨdibɨ ca' y'oyɨty

33Nañ jadu'n Jesús yaj'ixpɨjc jadüg jɨhuimbit ayuc, ymɨnañ:

―Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej levadura huɨdibɨ tüg töxyjäy ypɨdacpy mɨɨd je harina, jɨgɨx je harina oy ypɨdɨ̈gy.

Nej anajty Jesús yajtuñ je ijxpejt

34Tüg'ócɨy Jesús yaj'ixpɨjc je mayjäy, jɨhuimbit'amy yaj'ixpɨjc, e ni ti ca' jäy yaj'ixpɨjcy cayajnɨmäy jɨhuimbit ayuc. 35Jadu'n Jesús ytuuñ, jɨgɨx yajcuyduñ je ayuc huɨdibɨ je profeta Isaías yjaayhuɨ'm jecy'ajty, co jadu'n ymɨnañ:

Ɨɨch ngapxamyɨch ac tɨm jɨhuimbit ayuc. Ɨɨch nigapxamybɨch tijaty huɨdibɨ ca' pɨn nejhuɨ̈y, mabaad Dios oga'n yajcojy je naaxhuiñybɨ.

Jesús capxtɨcxnɨ nej yhuimbɨdzɨmy je jɨbɨc ujtz ma je trigo cam

36Chi Jesús capxycɨjxy mɨɨd je mayjäy, chi ñɨcxy ma tüg tɨjc. Chi ytɨgɨy tɨgoty mɨɨd je' ydiscípulos ajcxy. Chi Jesús ydiscípulos ajcxy nimɨjhua'cy Jesús, ymɨnañ ajcxy:

―Tun may'ajt ɨɨch ajcxy xyajhuinjɨhuɨɨyg je jɨhuimbit ayuc co tɨ mnigapxy je jɨbɨc ujtz ma je trigo cam.

37Chi Jesús yajnɨmay:

―Ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, jadu'n ɨɨch nipaady nej je jäy huɨdibɨ niip je oybɨ tɨɨm ma je ycam. 38Je cam jadu'n nipaady nej tüg'ócɨy naaxhuiñyjäy. Je oybɨ tɨɨm jadu'n nipaady nej je jäy ajcxy huɨdibɨ cöbɨjcp Dios y'ane'mɨn. Je jɨbɨc ujtz jadu'n nipaady nej je jäy ajcxy huɨdibɨ cöbɨjcy ajcxy je mujcu' y'ane'mɨn. 39Je jäy huɨdibɨ niipy je jɨbɨc ujtz, jadu'n yɨ' nipaady nej je ca'oybɨ. Je jɨbɨc ujtz cosecha, jadu'n nipaady nej je tiempo co anajty je naaxhuiñ ycɨxy ytɨgoy. Je ajcxy huɨdibɨ yajpɨdɨ̈c je cosecha, nipaady nej je ángeles ajcxy. 40Jadu'n nej je jɨbɨc ujtz oy yajpujxɨ̈gy etz yajpɨdacy jɨɨnjoty, nañ tɨm jadu'n nɨcxy yjaty mɨɨd je jäy ajcxy huɨdibɨ cöbɨjcp je mujcu' y'ane'mɨn co anajty je naaxhuiñ cɨxy ytɨgoy. 41Co anajty je naaxhuiñ ycɨxy ytɨgoy, chi ɨɨch, je jäy huɨdibɨ tzoon tzajpjoty, nguexamyɨch n'ángeles huen yajmujctäy je jäy huɨdibɨ je ymɨgüg yajtundɨgooyb, etz yɨ huɨdibɨ ajcxy jɨbɨc-huinma'ñ tumb. 42Co yajmujctähuɨpy je jɨbɨcjäydɨjc, chi ajcxy yajpɨdägɨpy mɨjjɨɨnjoty, jiiby ajcxy yäxa'ñ etz ytɨɨtzmucxy ytɨɨtzqueecy mɨɨd je ayo'n ycɨxpɨ. 43Per je jäy ajcxy huɨdibɨ cuydumb Dios chojcɨn, idam ajcxy mɨɨd Dios Teedy jiiby tzajpjoty. Ymɨɨ'idamy ajcxy tüg oy'ajtɨ, jadu'n nipaadɨp nej je xɨɨ ytɨɨcxɨn yjajɨn. Pen miich ajcxy mɨdo'n mɨɨd, mɨdo'mbɨjc ajcxy ɨɨch n'ayuc.

Je y'ijxpejt je meeñ huɨdii yüchɨp

44Je Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej meeñ huɨdibɨ yüch ijtp ma tüg cam. Per co tüg jäy paady je meeñ, chi mɨc'amy jadüg'oc yüdz tɨgach. Chi ooy yxondägy. Chi ñɨcxy etz tooctäy tüg'ócɨy huɨdibɨ ymɨɨd etz juy je naax.

Je y'ijxpejt je perla huɨdibɨ tzoohuɨp

45Nañ jadu'n Dios y'ane'mɨn jadu'n nipaady nej tüg ajuuyb adoocpɨ huɨdibɨ ijxtaayb tüg oybɨ perla huɨdibɨ tzoobatp. 46E co anajty paady tüg perla huɨdibɨ janch tzou, chi ñɨcxy tooctɨgoydäy tüg'ócɨy huɨdibɨ ymɨɨd etz juy je perla.

Je acxmadzɨ'ñ y'ijxpejt

47E nañ jadu'n Dios y'ané'mɨn jadu'n nipaady nej tüg acxmadzɨ'ñ huɨdibɨ jäy mɨɨd ycojɨbɨɨby mejyjoty. Chi jiiby ytɨgɨy huen ytɨm huɨdibɨ acxɨty. 48E co anajty je acxmadzɨ'ñ y'uch mɨɨd je acx, chi je jäy ajcxy yajpɨdzɨmy ma mejypa'áy. Chi ɨñay ajcxy jɨm mejypa'áy etz huin'ijxy ajcxy je oyjatypɨ acx etz pɨdaaccɨxy ma ycach. Je acx huɨdijaty ca' y'oyɨty, je' ajcxy y'ixjɨbijp. 49Tɨm jadu'n nej tɨ yjaty mɨɨd je acx, nañ jadu'n jada'ñ, co anajty ycɨxy ytɨgoy je naaxhuiñ. Huin'it je ángeles ajcxy ñɨcxa'ñ huindu'my naaxhuiñ huin'ixa'ñ je jɨbɨc jäydɨjc e pɨdäga'ñ ajcxy abɨcy, nañ jadu'n huin'ixa'ñ je oy jäydɨjc, e pɨdäga'ñ ajcxy nañ jadu'n abɨcy. 50Chi je ángeles ajcxy pɨdäga'ñ je jɨbɨcjäydɨjc mɨj jɨɨnjoty. Jiiby jɨɨnjoty ajcxy yäxa'ñ ytɨnähua'ñ etz ytɨɨtzmucxaangɨxy ytɨɨtzqueedaangɨxy mɨɨd je ayo'n mɨɨd je tzaachypɨ ycɨxpɨ.

Je jäy huɨdibɨ jajtp nej oybɨ etz nej jɨbɨcpɨ yajpɨdzɨmɨty

51Chi Jesús y'amɨdooy ajcxy:

―¿Nej mhuinjɨhuɨɨyb miich ajcxy tüg'ócɨy huɨdibɨ ɨɨch tɨ ngapxɨch?

Chi ajcxy y'adzooy:

―Huindzɨn, tɨ nhuinjɨhuɨ̈y ɨɨch ajcxy.

52Chi Jesús ajcxy nɨmay:

―Nidüg nidüg escriba co tɨ ixpɨcytäy tüg'ócɨy Dios ytɨy'ajt y'ane'mɨn huɨdibɨ tzajpjoty tzoon, hue' jadu'n nipaady nej tüg codɨjc comeeñybɨ huɨdijaty ymɨɨd yjajty nej yajpɨdzɨmɨpy jemybɨ etz tucpɨ.

Jesús yajpaady jɨm Nazaret

53Co Jesús yaj'ixpɨjctay jada jɨhuimbit ayuc, chi chooñ jɨm. 54Co Jesús chooñ jɨm, chi ñɨcxy ma ycɨ'mnaax ycɨ'mgajp. Chi Jesús ytɨgɨɨy ma je judio ñaymujctac, e ytɨgɨɨy yaj'ixpɨjcp. Chi je mayjäy jiiby ooy jɨhuɨy huinmay nej yɨ' yaj'ixpɨcy, ymɨnañ ajcxy:

―¿Ma jada' jada yëydɨjc tɨ paady jada ixpɨjcɨn? ¿Ma mɨc'ajt paady co ooy mɨjhuinma'ñ tzachtuñ? 55Jadayaabɨ yëydɨjc hue' yteedy'ajtpy je tzejtzpɨ, etz ytaj'ajtpy María. E ɨɨch ajcxy n'ix'ajtpyɨch je y'uch ajcxy; Jacobo, José, Simón, etz Judas. 56Nañ jadu'n ya chɨnay ma ɨɨch ajt je' y'uch ajcxy töxyjäy. ¿Ma oy tɨ paady jada ixpɨjcɨn jada mɨc'ajtɨn?

57Paady je maycogajpɨ ajcxy ca' ytunɨcuend. Paady Jesús ajcxy nɨmay:

―Huen ma'amyɨty tüg'ócɨy je mayjäy ajcxy ooy yajmɨj'aty yɨ jäy ajcxy huɨdibɨ najtzcapxɨɨyb Dios y'ayuc, ca'ydɨ huɨdibɨ y'ayucnajtzcapxɨɨyb ma ycɨ'mnaax ycɨ'mgajp ycɨ'mjɨɨn ycɨ'mdɨjc.

58Ma ycɨ'mnaax ycɨ'mgajp Jesús ca' jaty nej mɨjhuinma'ñ tunɨp anajty, mɨɨd co je jäy ajcxy ca' mɨjpɨdägyii.

Currently Selected:

SAN MATEO 13: mco

Highlight

Copy