Lükáč 23
23
XXIII. TÁL.
I. Kristušovo pred Pilátušom i Herodešom trplênje 1–25.
II. Zvüna Jerušálema 26–46.
III. Po smrti zgojena dugovánja 47–56.
I.
1I stanola je vsa njìh vnožina pelali so ga k Pilátuši. 2Záčáli so ga pa tôžiti govoréči: etoga smo najšli, ka je obračao lüdstvo, i prepovedávao je Casari dáčo dati, govoréči: ka je on, Kristuš, sám Král. 3Pilátuš ga je pa pítao govoréči: tí si král Židovski? On pa odgovoréči njemi erčé: tí práviš. 4Pilátuš pa erčé vládnikom popovskim i lüdstvi: ne nájdem nikšega zroka vu etom človeki. 5Oni so se pa krepili govoréči: kâ gori nadigáva lüdstvo vučéči po cêloj Judei, záčavši od Galilee notri do téc. 6Pilátuš pa, gda bi slìšao Galileo, pítao ga je: jeli je on človek Galileánec? 7I spoznavši, ka je z oblásti Herodešove, poslao ga je k Herodeši, ár je i on v tisti dnévi v Jerušálemi bio. 8Herodeš pa, vidôči Jezuša, jáko se je radüvao. Ár ga je šteo od vnogo vrêmena viditi, ka je čüo dosta od njega; i vüpao se je, ka de kákše znamênje vido, štero on včiní. 9Spitávao ga je pa z vnôgimi rečmí. On je pa nikaj nej odgôvoro njemi. 10Stáli so pa vládnicke popovski i pisáčke, i trdno so ga tôžili. 11Herodeš ga pa za nikoj preštímavši z svojov vojskôv, i ošpotavši oblêkao ga je v svetli gvant, i nazáj ga je poslao k Pilátuši. 12Včinjena sta si pa priátela med sebom Pilátuš i Herodeš vu tistom dnévi. Ár predtemtoga sta vu protivínstvi bilá eden prôti drügomi. 13Pilátuš pa vküp zézvajôči vládnike popovske, i poglavnike, i lüdstvo. 14Erčé njim: k meni ste pripelali etoga človeka, liki odvráčajôčega lüdstvo; i ovo jas sem ga pred vami pravdeno pìtao, i nej sem najšao vu človeki etom nikšega zroka, za šteri volo ga tôžite. 15Ali niti Herodeš. Ár sem vas poslao k njemi, i ovo nikaj smrti vrêdnoga je nej včinjeno njemi od Herodeša. 16Záto zbičüjem ga i odpüstim ga. 17Potrêbčino je pa meo odpüstiti njim pôleg šegé svétka ednoga. 18Gori je pa skríčala vsa vnožina govoréča: vzemi etoga, odpüsti pa nám Barabbáša. 19Kí je za nikakšega postávlenjá i lüdomorstva volo, štero je vu mesti včinjeno, vrženi vu temnico. 20Záto njim je pa Pilátuš gučo, ár je šteo odpüstiti Jezuša. 21Oni so pa kríčali govoreči: ráspi ga, ráspi ga. 22On njim pa tretíč erčé: a ka je hüdoga včíno ete? nikši zrok smrti ne nájdem vu njem. Záto ga li zbičüjem i odpüstim ga. 23Oni so pa pritiskávali z velikim glásom proséči ga, naj se raspé. I premogli so glási njihovi i vládnikov popovski. 24Pilátuš je pa osôdo, nâ bode prošnja njihova. 25Püsto je pa njim onoga, kí je za postavlenjá i lüdomorstva volo vrženi bio vu temnico, šteroga so prosili, Jezuša je pa njim v roké dáo na njihovo volo.
II.
26I, gda bi ga odpelali, zgrabili so níkoga Šímona Cirineuškoga, idôčega z pôla; na njega so djáli te križ, da bi ga nesao za Jezušom. 27Nasledüvala ga je pa vnôga vnožina lüdstva i žén, štere so se bile i jôkale so ga. 28Obrnovši se pa k njim Jezuš erčé: čeri Jerušálemske! ne jôčte se nad menom, nego nad sebom se jôčte i nad sinmi vašimi. 29Ár ovo prído dnévi, vu koteri bodo pravili: blážene so te neporodne, i utrobe, štere so nej rodile, i prsi, štere so nej nadájale. 30Teda začnete praviti bregom: spadnite na nás; i gumilam, pokríte nás. 31Ár, či se eta činíjo nad sirôvim drêvom, nad tim sühim, ka se bode godilo? 32Pelana sta pa i dvá drügiva hüdodelnika, ka bi se ž njim na vküp vmôrila. 33I, gda bi prišli na mesto, štero se zové temen, tam so ga ráspili i tiva hüdodelnika, ednoga z dêsne, ednoga pa z lêve stráni. 34Jezuš pa erčé: Oča, odpüsti njim, ár neznajo ka činíjo. Rastálali so si pa gvant njegov, i vrgli so šorš na njega. 35I stalô je to lüdstvo glédajôče. Ošpotávali so ga pa i poglavnicke ž njim vrét, govoréči: drüge je zdržao, naj zdrží i sebé, či je on Kristuš, te odebráni Boži. 36Ošpotávali so ga pa i vitézje, pridôči i jesi ponüjajôči njemi. 37Govoréči: či si tì Král Židovski, zdrži se. 38Bio je pa napisek napísani ober njega z Grčkimi i Rimskimi i Židovskimi pískmi: eto je král Židovski. 39Eden pa ti gori povêšeni hüdodelnikov ga je preklinjao govoréči: či si ti Kristuš, zdrži sám sebé i náj. 40Odgovoréči pa te drügi, kárao ga je govoréči: ni tí se ne bojíš Bogá, geto si vu ednákoj sôdbi? 41I midva istina pravično. Ár vrêdna, štera sva delala, jemléva; ete je pa nikaj nej včíno hüdoga. 42I erčé Jezuši: spômeni se z méne, Gospodne, gda prideš vu králevstvo tvoje. 43I erčé njemi Jezuš: zaistino velim tebi, dnes z menom bodeš vu paradižomi. 44Bíla je pa liki vöra šésta; i kmica je postánola na cêloj zemli notri do devéte vöre. 45I potemnelo je sunce, i raspraščilo se je zakrivalo cérkvi na srêdi. 46I kričéči z velikim glásom Jezuš, erčé: Oča, vu roké tvoje poráčam düšo mojo. I eta erkôči, vö je püsto düšo.
III.
47Vidivši pa stotnik, štero se je zgodilo, dičo je Bogá govoréči: zaistino je ete človek pravičen bio. 48I vse lüdstvo, štero se je vküp spravilo na glédanje etoga, vidôče, štera so včinjena, bilo se je v prsi, i povrnolo se je. 49Stáli so pa vsi znánci njegovi ôzdaleč, i žene, štere so ga z drügimi na vküp nasledüvale od Galilee, glédale so eta. 50I ovo eden môž po iméni Jožef, tanáčnik bodôči, môž dober i pravičen. 51(Ete je nej bio vküp zloženi v tanáči i vdeli njihovom) od Arimátie mesta Židovskoga, kí je i sám čakao králevstvo Bože. 52Té je šô k Pilátuši i proso ga je têlo Jezušovo. 53I, geto ga je doli vzéo, závio ga je vu lelahen i položo ga je vu zkamna vö zosêkani grob, v šterom je ešče nišče nigdár nej ležao. 54I bio je dén priprávlenjá, i sobotta se je že zasvêtila. 55Nasledüvajôče pa i žene, štere so ž njim prišle z Galilee, glédale so te grob, i kakda je položeno têlo njegovo. 56Povrnole so se pa i pripravile so záčimbo i mazalo, i istina v sobotto so počívale pôleg právde.
S'ha seleccionat:
Lükáč 23: PREK28
Subratllat
Comparteix
Copia
Vols que els teus subratllats es desin a tots els teus dispositius? Registra't o inicia sessió
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Lükáč 23
23
XXIII. TÁL.
I. Kristušovo pred Pilátušom i Herodešom trplênje 1–25.
II. Zvüna Jerušálema 26–46.
III. Po smrti zgojena dugovánja 47–56.
I.
1I stanola je vsa njìh vnožina pelali so ga k Pilátuši. 2Záčáli so ga pa tôžiti govoréči: etoga smo najšli, ka je obračao lüdstvo, i prepovedávao je Casari dáčo dati, govoréči: ka je on, Kristuš, sám Král. 3Pilátuš ga je pa pítao govoréči: tí si král Židovski? On pa odgovoréči njemi erčé: tí práviš. 4Pilátuš pa erčé vládnikom popovskim i lüdstvi: ne nájdem nikšega zroka vu etom človeki. 5Oni so se pa krepili govoréči: kâ gori nadigáva lüdstvo vučéči po cêloj Judei, záčavši od Galilee notri do téc. 6Pilátuš pa, gda bi slìšao Galileo, pítao ga je: jeli je on človek Galileánec? 7I spoznavši, ka je z oblásti Herodešove, poslao ga je k Herodeši, ár je i on v tisti dnévi v Jerušálemi bio. 8Herodeš pa, vidôči Jezuša, jáko se je radüvao. Ár ga je šteo od vnogo vrêmena viditi, ka je čüo dosta od njega; i vüpao se je, ka de kákše znamênje vido, štero on včiní. 9Spitávao ga je pa z vnôgimi rečmí. On je pa nikaj nej odgôvoro njemi. 10Stáli so pa vládnicke popovski i pisáčke, i trdno so ga tôžili. 11Herodeš ga pa za nikoj preštímavši z svojov vojskôv, i ošpotavši oblêkao ga je v svetli gvant, i nazáj ga je poslao k Pilátuši. 12Včinjena sta si pa priátela med sebom Pilátuš i Herodeš vu tistom dnévi. Ár predtemtoga sta vu protivínstvi bilá eden prôti drügomi. 13Pilátuš pa vküp zézvajôči vládnike popovske, i poglavnike, i lüdstvo. 14Erčé njim: k meni ste pripelali etoga človeka, liki odvráčajôčega lüdstvo; i ovo jas sem ga pred vami pravdeno pìtao, i nej sem najšao vu človeki etom nikšega zroka, za šteri volo ga tôžite. 15Ali niti Herodeš. Ár sem vas poslao k njemi, i ovo nikaj smrti vrêdnoga je nej včinjeno njemi od Herodeša. 16Záto zbičüjem ga i odpüstim ga. 17Potrêbčino je pa meo odpüstiti njim pôleg šegé svétka ednoga. 18Gori je pa skríčala vsa vnožina govoréča: vzemi etoga, odpüsti pa nám Barabbáša. 19Kí je za nikakšega postávlenjá i lüdomorstva volo, štero je vu mesti včinjeno, vrženi vu temnico. 20Záto njim je pa Pilátuš gučo, ár je šteo odpüstiti Jezuša. 21Oni so pa kríčali govoreči: ráspi ga, ráspi ga. 22On njim pa tretíč erčé: a ka je hüdoga včíno ete? nikši zrok smrti ne nájdem vu njem. Záto ga li zbičüjem i odpüstim ga. 23Oni so pa pritiskávali z velikim glásom proséči ga, naj se raspé. I premogli so glási njihovi i vládnikov popovski. 24Pilátuš je pa osôdo, nâ bode prošnja njihova. 25Püsto je pa njim onoga, kí je za postavlenjá i lüdomorstva volo vrženi bio vu temnico, šteroga so prosili, Jezuša je pa njim v roké dáo na njihovo volo.
II.
26I, gda bi ga odpelali, zgrabili so níkoga Šímona Cirineuškoga, idôčega z pôla; na njega so djáli te križ, da bi ga nesao za Jezušom. 27Nasledüvala ga je pa vnôga vnožina lüdstva i žén, štere so se bile i jôkale so ga. 28Obrnovši se pa k njim Jezuš erčé: čeri Jerušálemske! ne jôčte se nad menom, nego nad sebom se jôčte i nad sinmi vašimi. 29Ár ovo prído dnévi, vu koteri bodo pravili: blážene so te neporodne, i utrobe, štere so nej rodile, i prsi, štere so nej nadájale. 30Teda začnete praviti bregom: spadnite na nás; i gumilam, pokríte nás. 31Ár, či se eta činíjo nad sirôvim drêvom, nad tim sühim, ka se bode godilo? 32Pelana sta pa i dvá drügiva hüdodelnika, ka bi se ž njim na vküp vmôrila. 33I, gda bi prišli na mesto, štero se zové temen, tam so ga ráspili i tiva hüdodelnika, ednoga z dêsne, ednoga pa z lêve stráni. 34Jezuš pa erčé: Oča, odpüsti njim, ár neznajo ka činíjo. Rastálali so si pa gvant njegov, i vrgli so šorš na njega. 35I stalô je to lüdstvo glédajôče. Ošpotávali so ga pa i poglavnicke ž njim vrét, govoréči: drüge je zdržao, naj zdrží i sebé, či je on Kristuš, te odebráni Boži. 36Ošpotávali so ga pa i vitézje, pridôči i jesi ponüjajôči njemi. 37Govoréči: či si tì Král Židovski, zdrži se. 38Bio je pa napisek napísani ober njega z Grčkimi i Rimskimi i Židovskimi pískmi: eto je král Židovski. 39Eden pa ti gori povêšeni hüdodelnikov ga je preklinjao govoréči: či si ti Kristuš, zdrži sám sebé i náj. 40Odgovoréči pa te drügi, kárao ga je govoréči: ni tí se ne bojíš Bogá, geto si vu ednákoj sôdbi? 41I midva istina pravično. Ár vrêdna, štera sva delala, jemléva; ete je pa nikaj nej včíno hüdoga. 42I erčé Jezuši: spômeni se z méne, Gospodne, gda prideš vu králevstvo tvoje. 43I erčé njemi Jezuš: zaistino velim tebi, dnes z menom bodeš vu paradižomi. 44Bíla je pa liki vöra šésta; i kmica je postánola na cêloj zemli notri do devéte vöre. 45I potemnelo je sunce, i raspraščilo se je zakrivalo cérkvi na srêdi. 46I kričéči z velikim glásom Jezuš, erčé: Oča, vu roké tvoje poráčam düšo mojo. I eta erkôči, vö je püsto düšo.
III.
47Vidivši pa stotnik, štero se je zgodilo, dičo je Bogá govoréči: zaistino je ete človek pravičen bio. 48I vse lüdstvo, štero se je vküp spravilo na glédanje etoga, vidôče, štera so včinjena, bilo se je v prsi, i povrnolo se je. 49Stáli so pa vsi znánci njegovi ôzdaleč, i žene, štere so ga z drügimi na vküp nasledüvale od Galilee, glédale so eta. 50I ovo eden môž po iméni Jožef, tanáčnik bodôči, môž dober i pravičen. 51(Ete je nej bio vküp zloženi v tanáči i vdeli njihovom) od Arimátie mesta Židovskoga, kí je i sám čakao králevstvo Bože. 52Té je šô k Pilátuši i proso ga je têlo Jezušovo. 53I, geto ga je doli vzéo, závio ga je vu lelahen i položo ga je vu zkamna vö zosêkani grob, v šterom je ešče nišče nigdár nej ležao. 54I bio je dén priprávlenjá, i sobotta se je že zasvêtila. 55Nasledüvajôče pa i žene, štere so ž njim prišle z Galilee, glédale so te grob, i kakda je položeno têlo njegovo. 56Povrnole so se pa i pripravile so záčimbo i mazalo, i istina v sobotto so počívale pôleg právde.
S'ha seleccionat:
:
Subratllat
Comparteix
Copia
Vols que els teus subratllats es desin a tots els teus dispositius? Registra't o inicia sessió
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!