1 Mojzes 6
6
Božji sinovi in človeške hčere#6,1–4 Božji sinovi in človeške hčere. Sveti pisatelj uporablja ljudsko legendo o poreklu velikanov »nefilim«. Ne da bi ocenil njeno vrednost, navaja ta ljudski spomin na neki prevzetni rod nadljudi kot primer ali ponazorilo naraščajoče pokvarjenosti, ki bo pripeljala do velikega potopa. Poznejše judovstvo in skoraj vsi cerkveni pisatelji so videli v »božjih sinovih« padle angele. Od 4. stoletja dalje pa, ko se je bolje spoznala duhovna narava angelov, cerkveni očetje splošno razlagajo »božje sinove« kot Setove potomce, in »človeške hčere« kot Kajnove potomke.
1Ko so se ljudje začeli na zemlji množiti in so se jim rodile hčere, 2so videli božji sinovi, da so človeške hčere lepe, in so si jih jemali za žene, katere koli so hoteli. 3In Gospod je rekel: »Ne bo ostal moj duh za vedno v človeku, ker je meso; ampak njegovih dni bodi sto dvajset let!«
4Tiste dni so bili velikani na zemlji – in tudi pozneje –, ko so božji sinovi zahajali k človeškim hčeram in so jim rodile; to so junaki, sloveči možje iz starodavne dobe.
2. Potop#6,5–9,17 Potop. V tem besedilu sta spojeni dve vzporedni zgodbi, ne da bi zadnji urednik odstranil nekatere razlike v podrobnostih. Sveti pisatelj izvaja iz tega izročila o velikem potopu nauk o božji pravičnosti in usmiljenju, o človeški hudobiji in rešenju pravičnih (prim. Heb 11,7). Nova zaveza vidi v sodbi velikega potopa predpodobo poslednje vesoljne sodbe (Mt 24,37; Lk 17,26) in v rešitvi Noeta predpodobo zveličanja po krstni vodi (1 Pt 3,20–21).
Nravna pokvarjenost ljudi
5Videl je torej Gospod, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno. 6Zato je bilo Gospodu žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je v srcu žalosten. 7Rekel je torej Gospod: »Iztrebil bom z zemlje človeka, ki sem ga ustvaril, s človekom tudi živino, laznino in ptice neba; kajti žal mi je, da sem jih naredil.«
8Noe pa je našel milost pred Gospodom.
9To je Noetova zgodovina. Noe je bil pravičen, brezgrajen mož med svojimi sodobniki; Noe je hodil z Bogom. 10In Noe je imel tri sinove: Sema, Kama in Jafeta.
11Popačena pa je bila zemlja pred Bogom in zemlja je bila polna hudobije. 12In Bog je pogledal zemljo in glej, bila je popačena; kajti vse meso je popačilo svojo pot na zemlji.
Noetova ladja
13Tedaj je Bog rekel Noetu: »Konec vsega mesa sem sklenil; kajti zemlja je polna njih hudobije. Zato jih bom, glej, pokončal z zemljo vred. 14Naredi si ladjo iz gofrovega lesa; naredi ladjo s predeli in zasmoli jo znotraj in zunaj s smolo! 15Takole jo naredi: tristo komolcev bodi dolžina ladje, petdeset komolcev širina in trideset njena višina! 16Naredi na ladji odprtino, en komolec visoko od zgoraj jo izdelaj! Vrata ladji pa napravi na njeni strani; s spodnjimi, srednjimi in gornjimi prostori jo naredi!
17Zakaj, glej, poslal bom povodenj na zemljo, da pokončam vse meso pod nebom, ki je v njem dih življenja; vse, kar je na zemlji, naj premine. 18S teboj pa sklenem svojo zavezo. V ladjo pojdi ti in s teboj tvoji sinovi, tvoja žena in žene tvojih sinov! 19Od vsega, kar živi, od vsega mesa, vzemi v ladjo po dvoje od vsake vrste, da jih ohraniš s seboj pri življenju, samec in samica naj bosta! 20Od ptic po njih vrstah in od živine po njenih vrstah in od vse laznine na zemlji po njenih vrstah, od vseh naj vstopi k tebi po dvoje, da jih ohraniš pri življenju. 21Ti pa si vzemi vsakršnega živeža, ki se jé in ga spravi pri sebi, da bo tebi in njim v jed.« 22Noe je to izvršil; kakor mu je Bog zapovedal, povsem tako je storil.
S'ha seleccionat:
1 Mojzes 6: EKU
Subratllat
Comparteix
Copia
Vols que els teus subratllats es desin a tots els teus dispositius? Registra't o inicia sessió
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
1 Mojzes 6
6
Božji sinovi in človeške hčere#6,1–4 Božji sinovi in človeške hčere. Sveti pisatelj uporablja ljudsko legendo o poreklu velikanov »nefilim«. Ne da bi ocenil njeno vrednost, navaja ta ljudski spomin na neki prevzetni rod nadljudi kot primer ali ponazorilo naraščajoče pokvarjenosti, ki bo pripeljala do velikega potopa. Poznejše judovstvo in skoraj vsi cerkveni pisatelji so videli v »božjih sinovih« padle angele. Od 4. stoletja dalje pa, ko se je bolje spoznala duhovna narava angelov, cerkveni očetje splošno razlagajo »božje sinove« kot Setove potomce, in »človeške hčere« kot Kajnove potomke.
1Ko so se ljudje začeli na zemlji množiti in so se jim rodile hčere, 2so videli božji sinovi, da so človeške hčere lepe, in so si jih jemali za žene, katere koli so hoteli. 3In Gospod je rekel: »Ne bo ostal moj duh za vedno v človeku, ker je meso; ampak njegovih dni bodi sto dvajset let!«
4Tiste dni so bili velikani na zemlji – in tudi pozneje –, ko so božji sinovi zahajali k človeškim hčeram in so jim rodile; to so junaki, sloveči možje iz starodavne dobe.
2. Potop#6,5–9,17 Potop. V tem besedilu sta spojeni dve vzporedni zgodbi, ne da bi zadnji urednik odstranil nekatere razlike v podrobnostih. Sveti pisatelj izvaja iz tega izročila o velikem potopu nauk o božji pravičnosti in usmiljenju, o človeški hudobiji in rešenju pravičnih (prim. Heb 11,7). Nova zaveza vidi v sodbi velikega potopa predpodobo poslednje vesoljne sodbe (Mt 24,37; Lk 17,26) in v rešitvi Noeta predpodobo zveličanja po krstni vodi (1 Pt 3,20–21).
Nravna pokvarjenost ljudi
5Videl je torej Gospod, da je hudobija ljudi na zemlji velika in da je vse mišljenje in hotenje njih srca ves čas le hudobno. 6Zato je bilo Gospodu žal, da je naredil človeka na zemlji, in bil je v srcu žalosten. 7Rekel je torej Gospod: »Iztrebil bom z zemlje človeka, ki sem ga ustvaril, s človekom tudi živino, laznino in ptice neba; kajti žal mi je, da sem jih naredil.«
8Noe pa je našel milost pred Gospodom.
9To je Noetova zgodovina. Noe je bil pravičen, brezgrajen mož med svojimi sodobniki; Noe je hodil z Bogom. 10In Noe je imel tri sinove: Sema, Kama in Jafeta.
11Popačena pa je bila zemlja pred Bogom in zemlja je bila polna hudobije. 12In Bog je pogledal zemljo in glej, bila je popačena; kajti vse meso je popačilo svojo pot na zemlji.
Noetova ladja
13Tedaj je Bog rekel Noetu: »Konec vsega mesa sem sklenil; kajti zemlja je polna njih hudobije. Zato jih bom, glej, pokončal z zemljo vred. 14Naredi si ladjo iz gofrovega lesa; naredi ladjo s predeli in zasmoli jo znotraj in zunaj s smolo! 15Takole jo naredi: tristo komolcev bodi dolžina ladje, petdeset komolcev širina in trideset njena višina! 16Naredi na ladji odprtino, en komolec visoko od zgoraj jo izdelaj! Vrata ladji pa napravi na njeni strani; s spodnjimi, srednjimi in gornjimi prostori jo naredi!
17Zakaj, glej, poslal bom povodenj na zemljo, da pokončam vse meso pod nebom, ki je v njem dih življenja; vse, kar je na zemlji, naj premine. 18S teboj pa sklenem svojo zavezo. V ladjo pojdi ti in s teboj tvoji sinovi, tvoja žena in žene tvojih sinov! 19Od vsega, kar živi, od vsega mesa, vzemi v ladjo po dvoje od vsake vrste, da jih ohraniš s seboj pri življenju, samec in samica naj bosta! 20Od ptic po njih vrstah in od živine po njenih vrstah in od vse laznine na zemlji po njenih vrstah, od vseh naj vstopi k tebi po dvoje, da jih ohraniš pri življenju. 21Ti pa si vzemi vsakršnega živeža, ki se jé in ga spravi pri sebi, da bo tebi in njim v jed.« 22Noe je to izvršil; kakor mu je Bog zapovedal, povsem tako je storil.
S'ha seleccionat:
:
Subratllat
Comparteix
Copia
Vols que els teus subratllats es desin a tots els teus dispositius? Registra't o inicia sessió
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!