Suosittuja jakeita Raamatun kirjasta Lükáč 14

Jaa

Či što k meni ide i ne odürjáva očo svojega, i mater, i ženo, i deco, i brate, i sestre, ešče pa i svojo düšo, ne more bidti moj vučeník.

I, kíkoli ne bo noso križ svoj i pojde za menov, ne more bidti moj vučeník.

Ár vsáki, kí se zvísi ponízi se; i kí se ponízi, zvisi se.

Etak záto nišče z vás, kí slobô ne vzeme ode vsega svojega poíštva, ne more bidti moj vučeník.

Ár što je z vás, kí ščé türen cimprati, jeli si prvle ne séde doli i zračúna strošek, či imá teliko, ka ga zgotovi? Naj ga z kákšim tálom vsi vidôči ne začnejo špotati; či bi ga, položéči njegov fundamentum, nê megao dokončati. Govorêči: ete človek je záčao cimprati i nej je mogao dokončati.

Nego, gda goščenjé činíš, zovi siromáke, rône, plantave, slêpe. I blážen bodeš, kâ ti ne moro nazáj povrnôti. Ár se ti povrné vu goristanenjê ti pravični.

Dobra je sô; či pa sô obnori, z kim se bode solílo? Niti vu zemlo, niti vu gnój je nej hasnovita, vö jo vržo. Kí má vüha na poslüšanje, naj poslüša.