Suosittuja jakeita Raamatun kirjasta Lükáč 17

Jaa

I erčé njemi: stani gori ino idi, vera tvoja je tebé zdržála.

I či sedemkrát eden dén pregreší prôti tebi, i sedemkrát eden dén se povrné k tebi govoréči: žao mi je, odpüsti njemi.

Eden pa ž njih vidôči, ka je ozdravo, povrno se je z velikim glásom dičéči Bogá. I spadno je na obráz pred nogé njegove zahválo njemi je; i tisti je bio Šamaritánuš.

Kebzüjte. Či pa pregreší prôti tebi brat tvoj, poštrájfaj ga; i, či se povrné, odpüsti njemi.

Odgovoréči pa Jezuš erčé: nej ji je desét očíščeni? gde ji je pa ti devét?

Erčé pa Gospôd: či máte vero liki horčično zrno, erčéte pa etoj malini: vtrgni se vö z korenjom i vsádi se vu môrje; bôgala de vás.

Kíkoli bode ískao düšo svojo obdržati, zgübi jo; i kíkoli jo zgübi, vžitki jo obdrži.

Erčé pa vučeníkom: nemogôče je, kâ bi spáke nê prišle, jaj pa tomi, po kom prído. Bole bi njemi bilô, da bi se njemi mlinski kamen djáo okoli šinjeka njegovoga, i vrgao bi se vu môrje, liki ka bi spáčo ednoga z eti naj ménši.

I, liki je bilô vu dnévi Noa, tak bode i vu dnévi Siná človečega. Jeli se, pilí so, ženili so se, i k možom so se dávale notri do tistoga dnéva, v šterom je notri šô Noa vu bárko; i prišla je povôden, i pogübíla je vse.