Janez 5
5
III. Drugi praznik v Jeruzalemu
Ozdravljenje bolnega v Betesdi
1Potem je bil judovski praznik in Jezus se je napotil v Jeruzalem. 2Je pa v Jeruzalemu pri Ovčjih vratih kopališče, ki se po hebrejsko imenuje Betesda in ima pet stebrenikov. 3V teh je ležala velika množica bolnikov: slepih, hromih, sušičnih, [ki so pričakovali plivkanja vode. 4Kajti od časa do časa je v kopel prihajal Gospodov angel in je voda plivkala. In kdor je po plivkanju vode prvi vstopil, je ozdravel, naj je imel katero koli bolezen.] 5Bil pa je tam neki človek, ki je bil osemintrideset let bolan. 6Videl ga je Jezus ležečega, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Ali hočeš ozdraveti?« 7Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me, kadar voda zaplivka, dejal v kopel; medtem pa, ko se jaz pomikam tja, vstopi pred menoj kdo drug.« 8Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« 9In takoj je mož ozdravel, vzel posteljo in hodil.
Tisti dan pa je bila sobota. 10Zatorej so Judje ozdravljencu govorili: »Sobota je; ne smeš postelje nositi!« 11On jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ‚Vzemi svojo posteljo in hodi!‘« 12Vprašali so torej: »Kdo je tisti, ki ti je rekel: ‚Vzemi svojo posteljo in hodi‘?« 13Toda ozdravljenec ni vedel, kdo je. Jezus se je bil namreč umaknil, ker je bila ondi množica. 14Pozneje ga je Jezus našel v templju in mu rekel: »Glej, ozdravel si; ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega.« 15Mož je odšel in Judom povedal, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.
16In zaradi tega, ker je Jezus delal taka dela v soboto, so ga Judje preganjali. 17Jezus pa jim je rekel: »Moj Oče doslej dela in tudi jaz delam.« 18Zaradi tega so ga Judje še bolj želeli umoriti, ker ni samo sobote kršil, ampak tudi Boga imenoval svojega Očeta in se delal Bogu enakega.
Govor o delovanju božjega Sina
19Jezus se je torej oglasil in jim govoril: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more sam od sebe delati ničesar, razen kar vidi, da dela Oče; kar koli namreč dela on, dela enako tudi Sin. 20Oče namreč Sina ljubi in mu kaže vse, kar sam dela; in še večja dela ko ta mu bo pokazal, da se boste čudili. 21Kakor namreč Oče obuja in oživlja mrtve, tako tudi Sin oživlja, katere hoče. 22Kajti Oče tudi nikogar ne sodi, temveč je vso sodbo dal Sinu, 23da bi vsi častili Sina, kakor časté Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal.
24Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v sodbo, ampak je iz smrti prestopil v življenje. 25Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas božjega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli. 26Kajti kakor ima Oče v sebi življenje, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi. 27In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov. 28Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali njegov glas: 29in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali húdo, bodo vstali k obsodbi.
30Jaz ne morem delati ničesar sam od sebe: kakor slišim, tako sodim; in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.
31Če jaz sam pričam o sebi, moje pričevanje ni pravo; 32drug je, ki priča o meni, in vem, da je pričevanje, ki ga daje o meni, pravo. 33Vi ste poslali k Janezu in je pričeval za resnico. 34Jaz sicer ne sprejemam pričevanja od človeka; to pa pripovedujem zato, da bi se vi rešili. 35On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči.
36Jaz pa imam večje pričevanje, kakor je Janezovo; dela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvršim, prav ta dela, ki jih izvršujem, pričujejo o meni, da me je poslal Oče. 37Tudi Oče, ki me je poslal, je pričal o meni. Nikoli niste slišali njegovega glasu, niste videli njegove postave 38in tudi njegove besede nimate, da bi prebivala v vas, ker vi ne verujete tistemu, ki ga je on poslal.
39Preiskujete pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta so, ki pričujejo o meni, 40in vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje. 41Ne sprejemam časti od ljudi; 42toda poznam vas, da nimate v sebi božje ljubezni. 43Jaz sem prišel v imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti; če pride kdo drug v lastnem imenu, ga boste sprejeli. 44Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate čast drug od drugega in ne iščete časti, ki jo daje edini Bog? 45Ne mislite, da vas bom tožil pri Očetu jaz; vaš tožitelj je Mojzes, v katerega vi zaupate. 46Zakaj ko bi vi verjeli Mojzesu, bi verjeli meni. On je namreč pisal o meni. 47Če pa ne verjamete njegovemu pismu, kako boste verjeli mojim besedam?«
सध्या निवडलेले:
Janez 5: EKU
ठळक
सामायिक करा
कॉपी करा
तुमचे हायलाइट तुमच्या सर्व डिव्हाइसेसवर सेव्ह करायचे आहेत? साइन अप किंवा साइन इन
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Janez 5
5
III. Drugi praznik v Jeruzalemu
Ozdravljenje bolnega v Betesdi
1Potem je bil judovski praznik in Jezus se je napotil v Jeruzalem. 2Je pa v Jeruzalemu pri Ovčjih vratih kopališče, ki se po hebrejsko imenuje Betesda in ima pet stebrenikov. 3V teh je ležala velika množica bolnikov: slepih, hromih, sušičnih, [ki so pričakovali plivkanja vode. 4Kajti od časa do časa je v kopel prihajal Gospodov angel in je voda plivkala. In kdor je po plivkanju vode prvi vstopil, je ozdravel, naj je imel katero koli bolezen.] 5Bil pa je tam neki človek, ki je bil osemintrideset let bolan. 6Videl ga je Jezus ležečega, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Ali hočeš ozdraveti?« 7Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam nikogar, ki bi me, kadar voda zaplivka, dejal v kopel; medtem pa, ko se jaz pomikam tja, vstopi pred menoj kdo drug.« 8Jezus mu reče: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi!« 9In takoj je mož ozdravel, vzel posteljo in hodil.
Tisti dan pa je bila sobota. 10Zatorej so Judje ozdravljencu govorili: »Sobota je; ne smeš postelje nositi!« 11On jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ‚Vzemi svojo posteljo in hodi!‘« 12Vprašali so torej: »Kdo je tisti, ki ti je rekel: ‚Vzemi svojo posteljo in hodi‘?« 13Toda ozdravljenec ni vedel, kdo je. Jezus se je bil namreč umaknil, ker je bila ondi množica. 14Pozneje ga je Jezus našel v templju in mu rekel: »Glej, ozdravel si; ne greši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega.« 15Mož je odšel in Judom povedal, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.
16In zaradi tega, ker je Jezus delal taka dela v soboto, so ga Judje preganjali. 17Jezus pa jim je rekel: »Moj Oče doslej dela in tudi jaz delam.« 18Zaradi tega so ga Judje še bolj želeli umoriti, ker ni samo sobote kršil, ampak tudi Boga imenoval svojega Očeta in se delal Bogu enakega.
Govor o delovanju božjega Sina
19Jezus se je torej oglasil in jim govoril: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more sam od sebe delati ničesar, razen kar vidi, da dela Oče; kar koli namreč dela on, dela enako tudi Sin. 20Oče namreč Sina ljubi in mu kaže vse, kar sam dela; in še večja dela ko ta mu bo pokazal, da se boste čudili. 21Kakor namreč Oče obuja in oživlja mrtve, tako tudi Sin oživlja, katere hoče. 22Kajti Oče tudi nikogar ne sodi, temveč je vso sodbo dal Sinu, 23da bi vsi častili Sina, kakor časté Očeta; kdor ne časti Sina, ne časti Očeta, ki ga je poslal.
24Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v sodbo, ampak je iz smrti prestopil v življenje. 25Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas božjega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli. 26Kajti kakor ima Oče v sebi življenje, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi. 27In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov. 28Ne čudite se temu; kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali njegov glas: 29in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali húdo, bodo vstali k obsodbi.
30Jaz ne morem delati ničesar sam od sebe: kakor slišim, tako sodim; in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.
31Če jaz sam pričam o sebi, moje pričevanje ni pravo; 32drug je, ki priča o meni, in vem, da je pričevanje, ki ga daje o meni, pravo. 33Vi ste poslali k Janezu in je pričeval za resnico. 34Jaz sicer ne sprejemam pričevanja od človeka; to pa pripovedujem zato, da bi se vi rešili. 35On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči.
36Jaz pa imam večje pričevanje, kakor je Janezovo; dela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvršim, prav ta dela, ki jih izvršujem, pričujejo o meni, da me je poslal Oče. 37Tudi Oče, ki me je poslal, je pričal o meni. Nikoli niste slišali njegovega glasu, niste videli njegove postave 38in tudi njegove besede nimate, da bi prebivala v vas, ker vi ne verujete tistemu, ki ga je on poslal.
39Preiskujete pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta so, ki pričujejo o meni, 40in vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje. 41Ne sprejemam časti od ljudi; 42toda poznam vas, da nimate v sebi božje ljubezni. 43Jaz sem prišel v imenu svojega Očeta in me nočete sprejeti; če pride kdo drug v lastnem imenu, ga boste sprejeli. 44Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate čast drug od drugega in ne iščete časti, ki jo daje edini Bog? 45Ne mislite, da vas bom tožil pri Očetu jaz; vaš tožitelj je Mojzes, v katerega vi zaupate. 46Zakaj ko bi vi verjeli Mojzesu, bi verjeli meni. On je namreč pisal o meni. 47Če pa ne verjamete njegovemu pismu, kako boste verjeli mojim besedam?«
सध्या निवडलेले:
:
ठळक
सामायिक करा
कॉपी करा
तुमचे हायलाइट तुमच्या सर्व डिव्हाइसेसवर सेव्ह करायचे आहेत? साइन अप किंवा साइन इन
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!