Luka 18
18
Krivični sodnik in nadležna vdova
1Povedal jim je tudi priliko, da jim je treba vedno moliti in se ne naveličati. 2Govoril je: »Bil je v nekem mestu sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za ljudi. 3In bila je v tistem mestu vdova, ki je hodila k njemu, govoreč: ‚Pomagaj mi do pravice zoper mojega nasprotnika.‘ 4Nekaj časa ni hotel; potem pa je sam pri sebi rekel: ‚Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za ljudi, 5bom vendar tej vdovi, ker mi ne da miru, pomagal do pravice, da me ne bo nenehoma hodila nadlegovat.‘« 6In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! 7Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki vpijejo k njemu noč in dan, in bo pri njih odlašal? 8Povem vam, da jim bo hitro pomagal do pravice. Vendar, ali bo Sin človekov, kadar pride, našel vero na zemlji?«
Farizej in cestninar
9Nekaterim, ki so zaupali sami vase, da so pravični, in so druge zaničevali, pa je povedal tudi to priliko: 10»Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar. 11Farizej se je postavil in je sam pri sebi tako molil: ‚Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar; 12postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar dobivam.‘ 13Cestninar pa je od daleč stal in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ‚Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‘ 14Povem vam: Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
Jezus in otroci
Mt 19,13–15; Mr 10,13–16
15Prinašali so mu tudi otročiče, da bi se jih dotikal. Ko so učenci to videli, so jih karali. 16Toda Jezus jih je poklical in govoril: »Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je božje kraljestvo. 17Resnično, povem vam: Kdor božjega kraljestva ne sprejme kakor otrok, ne pride vanj.«
Bogati mladenič
Mt 19,16–22; Mr 10,17–22
18In neki prvak ga je vprašal: »Dobri učenik, kaj naj storim, da prejmem večno življenje?« 19Jezus mu je rekel: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober kakor samo eden, Bog. 20Zapovedi poznaš: ‚Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta in mater!‘« 21Ta pa je rekel: »Vse to sem spolnjeval od mladosti.« 22Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, in razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« 23Ko pa je ta to slišal, se je zelo razžalostil; bil je namreč zelo bogat.
Nevarnost bogastva
Mt 19,23–26; Mr 10,23–27
24Ko ga je Jezus videl žalostnega, je rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v božje kraljestvo! 25Lažje je namreč velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v božje kraljestvo.« 26Tisti, ki so to slišali, so rekli: »Kdo se more tedaj rešiti?« 27On pa je rekel: »Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu.«
Plačilo Jezusovih učencev
Mt 19,27–29; Mr 10,28–30
28Peter pa je rekel: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« 29In on jim je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zapustil hišo ali starše ali brate ali ženo ali otroke zaradi božjega kraljestva 30in bi ne prejel mnogo več v tem času in večnega življenja v prihodnjem veku.«
Tretja napoved trpljenja
Mt 20,17–19; Mr 10,32–34
31Vzel pa je dvanajstere k sebi in jim rekel: »Glejte, v Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim se bo spolnilo vse, kar je pisano po prerokih. 32Izdan bo namreč nevernikom in ga bodo zasmehovali in z njim grdo ravnali in vanj pljuvali; 33in potem, ko ga bodo bičali, ga bodo umorili in tretji dan bo vstal.« 34In oni niso nič od tega umeli; ta beseda jim je bila skrita in niso vedeli, kaj je govoril.
Slepi iz Jerihe
Mt 20,29–34; Mr 10,46–52
35Ko se je bližal Jerihi, je kraj pota sedèl slep človek in prosil vbogajme. 36In ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vpraševal, kaj bi to bilo. 37Povedali so mu, da gre mimo Jezus iz Nazareta. 38In zavpil je: »Jezus, Davidov Sin, usmili se me!« 39Spredaj gredoči so ga svarili, naj utihne. Ta pa je še glasneje kričal: »Davidov Sin, usmili se me!« 40Jezus je tedaj obstal in velel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: 41»Kaj hočeš, da ti storim?« Ta pa je rekel: »Gospod, da spregledam.« 42In Jezus mu je rekel: »Spreglej, tvoja vera te je ozdravila.« 43V hipu je spregledal, šel za njim in slavil Boga. In vse ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo.
सध्या निवडलेले:
Luka 18: EKU
ठळक
सामायिक करा
कॉपी करा
तुमचे हायलाइट तुमच्या सर्व डिव्हाइसेसवर सेव्ह करायचे आहेत? साइन अप किंवा साइन इन
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Luka 18
18
Krivični sodnik in nadležna vdova
1Povedal jim je tudi priliko, da jim je treba vedno moliti in se ne naveličati. 2Govoril je: »Bil je v nekem mestu sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za ljudi. 3In bila je v tistem mestu vdova, ki je hodila k njemu, govoreč: ‚Pomagaj mi do pravice zoper mojega nasprotnika.‘ 4Nekaj časa ni hotel; potem pa je sam pri sebi rekel: ‚Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za ljudi, 5bom vendar tej vdovi, ker mi ne da miru, pomagal do pravice, da me ne bo nenehoma hodila nadlegovat.‘« 6In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! 7Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki vpijejo k njemu noč in dan, in bo pri njih odlašal? 8Povem vam, da jim bo hitro pomagal do pravice. Vendar, ali bo Sin človekov, kadar pride, našel vero na zemlji?«
Farizej in cestninar
9Nekaterim, ki so zaupali sami vase, da so pravični, in so druge zaničevali, pa je povedal tudi to priliko: 10»Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar. 11Farizej se je postavil in je sam pri sebi tako molil: ‚Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar; 12postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar dobivam.‘ 13Cestninar pa je od daleč stal in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ‚Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‘ 14Povem vam: Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
Jezus in otroci
Mt 19,13–15; Mr 10,13–16
15Prinašali so mu tudi otročiče, da bi se jih dotikal. Ko so učenci to videli, so jih karali. 16Toda Jezus jih je poklical in govoril: »Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je božje kraljestvo. 17Resnično, povem vam: Kdor božjega kraljestva ne sprejme kakor otrok, ne pride vanj.«
Bogati mladenič
Mt 19,16–22; Mr 10,17–22
18In neki prvak ga je vprašal: »Dobri učenik, kaj naj storim, da prejmem večno življenje?« 19Jezus mu je rekel: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober kakor samo eden, Bog. 20Zapovedi poznaš: ‚Ne ubijaj, ne prešuštvuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta in mater!‘« 21Ta pa je rekel: »Vse to sem spolnjeval od mladosti.« 22Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, in razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« 23Ko pa je ta to slišal, se je zelo razžalostil; bil je namreč zelo bogat.
Nevarnost bogastva
Mt 19,23–26; Mr 10,23–27
24Ko ga je Jezus videl žalostnega, je rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v božje kraljestvo! 25Lažje je namreč velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v božje kraljestvo.« 26Tisti, ki so to slišali, so rekli: »Kdo se more tedaj rešiti?« 27On pa je rekel: »Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu.«
Plačilo Jezusovih učencev
Mt 19,27–29; Mr 10,28–30
28Peter pa je rekel: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« 29In on jim je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zapustil hišo ali starše ali brate ali ženo ali otroke zaradi božjega kraljestva 30in bi ne prejel mnogo več v tem času in večnega življenja v prihodnjem veku.«
Tretja napoved trpljenja
Mt 20,17–19; Mr 10,32–34
31Vzel pa je dvanajstere k sebi in jim rekel: »Glejte, v Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim se bo spolnilo vse, kar je pisano po prerokih. 32Izdan bo namreč nevernikom in ga bodo zasmehovali in z njim grdo ravnali in vanj pljuvali; 33in potem, ko ga bodo bičali, ga bodo umorili in tretji dan bo vstal.« 34In oni niso nič od tega umeli; ta beseda jim je bila skrita in niso vedeli, kaj je govoril.
Slepi iz Jerihe
Mt 20,29–34; Mr 10,46–52
35Ko se je bližal Jerihi, je kraj pota sedèl slep človek in prosil vbogajme. 36In ko je slišal množico, ki je šla mimo, je vpraševal, kaj bi to bilo. 37Povedali so mu, da gre mimo Jezus iz Nazareta. 38In zavpil je: »Jezus, Davidov Sin, usmili se me!« 39Spredaj gredoči so ga svarili, naj utihne. Ta pa je še glasneje kričal: »Davidov Sin, usmili se me!« 40Jezus je tedaj obstal in velel, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se je približal, ga je vprašal: 41»Kaj hočeš, da ti storim?« Ta pa je rekel: »Gospod, da spregledam.« 42In Jezus mu je rekel: »Spreglej, tvoja vera te je ozdravila.« 43V hipu je spregledal, šel za njim in slavil Boga. In vse ljudstvo je dalo Bogu hvalo, ko je to videlo.
सध्या निवडलेले:
:
ठळक
सामायिक करा
कॉपी करा
तुमचे हायलाइट तुमच्या सर्व डिव्हाइसेसवर सेव्ह करायचे आहेत? साइन अप किंवा साइन इन
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!