Matej 5
5
Kakšna je nebeška vladavina
1Jezus je videl, da se zanj zanima veliko ljudi. Odpravil se je na bližnji hrib. Tam se je usedel in njegovi učenci so se zbrali okrog njega. 2Začel jim je razlagati nebeško vladavino:
3Prava sreča je doletela ljudi, ki se zavedajo, kako so nemočni in odvisni od Boga – zavladali bodo skupaj z njim.
4Kakšna sreča čaka tiste, ki žalujejo zaradi vsega zla, ki vlada našemu svetu – Bog bo tej žalosti naredil konec.
5Kako srečni so lahko ljudje, ki so se odrekli vsakemu nasilju – Bog jim bo dal v last ves svet.
6Kakšna sreča bo doletela tiste, ki si bolj kot vse želijo, da bi živeli v pravem odnosu z Bogom in da bi Bog uredil svet, kakor je prav – njihove želje se bodo uresničile.
7Prava sreča čaka ljudi, ki so sočutni do drugih – Bog bo sočuten do njih.
8Kako srečni so lahko tisti, ki so skoz in skoz pošteni in predani Bogu – na lastne oči bodo videli Boga.
9Kakšna sreča čaka tiste, ki med ljudmi širijo božanski mir in spravo – Bog jih bo sprejel za svoje otroke.
10Prava sreča čaka ljudi, ki jih zatirajo zaradi tega, ker živijo v pravem odnosu z Bogom in sodelujejo pri njegovem načrtu – zavladali bodo skupaj z Bogom.
11Kakšna sreča za vas, če vas ljudje ponižujejo, vas zatirajo in vam po krivici očitajo razne slabe stvari, ker pripadate meni! 12Tako so namreč včasih zatirali že preroke, ki so prinašali Božje sporočilo. Če se vam torej to dogaja, vriskajte od zadovoljstva! Bodite prepričani, da vas bo Bog bogato nagradil.
13Vi ste kakor sol. Hrana potrebuje sol, da ostane dobra. Tako človeška družba potrebuje vas. Če pa vi ne opravljate svoje naloge, kdo bo varoval svet, da se ne pokvari? Pazite: neuporabno sol zavržemo in pristane zunaj na cesti. Ljudje jo pohodijo kot smeti.
14Vi ste kakor luč, ki razsvetljuje vso človeško družbo. Kakor mesto ste, ki je zgrajeno na vrhu hriba – vsi ga vidijo. 15Če prižgemo namizno svetilko, je menda ne bomo takoj nato zastrli. Postavili jo bomo na sredo sobe, da bo svetila vsem, ki so v prostoru, ali ne? 16Na enak način naj bo vaše življenje kakor luč. Naj ljudje izkusijo vašo dobroto! Tako bodo spoznali, kako dober je vaš nebeški Oče, ki vas vodi, in mu bodo izkazali čast.
17Ne domišljajte si, da sem prišel razveljavit Mojzesove zakone in preroške knjige. Ne, ravno nasprotno: moje poslanstvo je, da uresničim vse zahteve in napovedi v Svetem pismu ter hkrati pokažem njihov pravi pomen. 18Z vso resnostjo vam povem: vesolja, kakor ga poznamo, bo nekoč konec, dokler pa še traja, Božji zakonik ne bo izgubil svoje veljave. Uresničiti se mora vse do zadnje pikice. 19Recimo, da bo kdo od vas zavrgel samo neko nepomembno Božje naročilo in bo tako učil druge ljudi. Takšen bo v nebeški vladavini obveljal za nepomembnega. Kdor pa bo to majhno naročilo upošteval in tako učil druge, bo upoštevan in pomemben. 20Poslušajte me: če v svojem odnosu do Boga ne boste pokazali veliko več kakor farizeji in razlagalci Božjih zakonov, sploh ne boste udeleženi v nebeški vladavini!
21Naučili so vas, da je Mojzes nekoč predpisal našim prednikom: »Ne ubijaj. Če kdo koga umori, mora biti kaznovan.« 22Jaz pa vam, svojim učencem, glede tega zdaj povem: kazen si zaslužiš, že če se samo razjeziš na drugega učenca. Če pa ga zmerjaš, se boš znašel na najvišjem sodišču. In če ga celo preklinjaš, spadaš na ogenj, ki ga kurijo na peklenskem smetišču.
23To pomeni naslednje. Recimo, da si ravno prišel v tempelj, ker bi rad opravil daritev Bogu. Naenkrat se spomniš, da ti je neki drugi učenec nekaj zameril. 24Kar lepo odloži svojo daritev tam, pri žrtveniku. Pojdi k tistemu učencu in razreši spor, ki je med vama. Šele potem se lahko vrneš v tempelj in opraviš daritev.
25Če te kdo toži, ker si mu kaj dolžen, glej, da zadevo čim prej razrešiš sporazumno, še pred začetkom sojenja. Če se znajdeš na sodišču, te bo sodnik izročil paznikom, ki te bodo samo še odpeljali v zapor. 26Zagotavljam ti: tam boš ostal, dokler ne boš do konca odplačal vsega, kar si dolžen.
27Naučili so vas, da je Mojzes predpisal: »Ne varaj svojega moža oziroma žene.« 28Jaz pa vam v zvezi s tem povem takole: tudi če neko žensko samo požiraš z očmi, ker bi rad spal z njo, si že kriv nezvestobe.
29Če te to, kar gledaš, odvrača od Boga, si rajši iztakni oko in ga vrzi proč! Bolje, da izgubiš en del telesa, kakor da te z vsem telesom vržejo na grozljivo peklensko smetišče. 30In če te od Boga odvrača nekaj, kar delaš z desnico, si jo raje odreži in vrzi stran. Bolje, da izgubiš en del telesa, kakor da z vsem telesom končaš na peklenskem odpadu.
31Mojzes je predpisal: »Če se kdo loči od žene, naj ji napiše ločitveno potrdilo.« 32Jaz pa vam glede tega rečem naslednje: od žene se lahko ločiš samo, če je imela spolne odnose z drugim moškim. Sicer jo z ločitvijo siliš v zakonsko nezvestobo, ker si bo morala poiskati novega moža. In tudi tisti, ki se bo poročil z njo, bo kriv istega greha.
33Naučili so vas tudi, da je Mojzes našim prednikom predpisal: »Ne prelamljaj svojih priseg in če narediš zaobljubo Bogu, jo moraš izpolniti.« 34Jaz pa vam zdaj povem naslednje: sploh nikoli ne prisegaj! Svojih besed ne skušaj potrjevati s tem, da se sklicuješ na kar koli. Ne kliči za pričo nebes, ker je tam Božji prestol. 35Tudi zemlje ne, ker zemlji vlada Bog. Tudi na Jeruzalem se ne sklicuj, ker je to Božje kraljevsko mesto. 36In tudi ne reci: »Glavo dam proč, da je tako,« ker nisi gospodar svojega življenja. 37Samo jasno povej: da ali ne. Vse drugo prihaja od hudiča.
38Naučili so vas, da je Mojzes predpisal: »Krivca kaznuj z enako poškodbo, kot jo je povzročil. Oko za oko, zob za zob.« 39Jaz pa vam zdaj rečem tole: ne nasprotujte ljudem, ki so hudobni do vas! Nobenega vračanja milo za drago! Nasprotno: če te kdo poniža s klofuto, mu pusti, naj te udari še po drugem licu. 40Če te kdo obtožuje in hoče dobiti tvojo srajco, mu daj še svoj plašč. 41Če te okupatorjev vojak na silo vpokliče, da mu neseš tovor kilometer daleč, ga nesi dva kilometra. 42Daj vsakemu, ki te kaj prosi, in če si hoče kdo kaj sposoditi, mu posodi.
43Naučili so vas tudi tale predpis: »Imej rad svoje ljudi, sovražnike pa sovraži.« 44Jaz pa vam zdaj naročam tole: imejte radi svoje sovražnike. Molite za tiste, ki vas zatirajo. 45Tako boste pokazali, da se obnašate kakor Bog. Postalo bo jasno, da je on vaš Oče. On namreč dela, da sonce sije dobrim in slabim. On pošilja dež tistim, ki so mu predani, in tistim, ki mu niso.
46Ali mislite, da si zaslužite posebno nagrado, če imate radi ljudi, ki imajo radi vas? Tako delajo celo zloglasni davkarji, ki so v službi sovražne oblasti. 47Ali je kaj izrednega, če ste prijazni do svojih prijateljev? Saj to počnejo tudi ljudje, ki Boga sploh ne poznajo.
48Skratka: vi morate posnemati Boga. Bodite tako popolni kakor on, ki je vaš nebeški Oče!
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Matej 5
5
Kakšna je nebeška vladavina
1Jezus je videl, da se zanj zanima veliko ljudi. Odpravil se je na bližnji hrib. Tam se je usedel in njegovi učenci so se zbrali okrog njega. 2Začel jim je razlagati nebeško vladavino:
3Prava sreča je doletela ljudi, ki se zavedajo, kako so nemočni in odvisni od Boga – zavladali bodo skupaj z njim.
4Kakšna sreča čaka tiste, ki žalujejo zaradi vsega zla, ki vlada našemu svetu – Bog bo tej žalosti naredil konec.
5Kako srečni so lahko ljudje, ki so se odrekli vsakemu nasilju – Bog jim bo dal v last ves svet.
6Kakšna sreča bo doletela tiste, ki si bolj kot vse želijo, da bi živeli v pravem odnosu z Bogom in da bi Bog uredil svet, kakor je prav – njihove želje se bodo uresničile.
7Prava sreča čaka ljudi, ki so sočutni do drugih – Bog bo sočuten do njih.
8Kako srečni so lahko tisti, ki so skoz in skoz pošteni in predani Bogu – na lastne oči bodo videli Boga.
9Kakšna sreča čaka tiste, ki med ljudmi širijo božanski mir in spravo – Bog jih bo sprejel za svoje otroke.
10Prava sreča čaka ljudi, ki jih zatirajo zaradi tega, ker živijo v pravem odnosu z Bogom in sodelujejo pri njegovem načrtu – zavladali bodo skupaj z Bogom.
11Kakšna sreča za vas, če vas ljudje ponižujejo, vas zatirajo in vam po krivici očitajo razne slabe stvari, ker pripadate meni! 12Tako so namreč včasih zatirali že preroke, ki so prinašali Božje sporočilo. Če se vam torej to dogaja, vriskajte od zadovoljstva! Bodite prepričani, da vas bo Bog bogato nagradil.
13Vi ste kakor sol. Hrana potrebuje sol, da ostane dobra. Tako človeška družba potrebuje vas. Če pa vi ne opravljate svoje naloge, kdo bo varoval svet, da se ne pokvari? Pazite: neuporabno sol zavržemo in pristane zunaj na cesti. Ljudje jo pohodijo kot smeti.
14Vi ste kakor luč, ki razsvetljuje vso človeško družbo. Kakor mesto ste, ki je zgrajeno na vrhu hriba – vsi ga vidijo. 15Če prižgemo namizno svetilko, je menda ne bomo takoj nato zastrli. Postavili jo bomo na sredo sobe, da bo svetila vsem, ki so v prostoru, ali ne? 16Na enak način naj bo vaše življenje kakor luč. Naj ljudje izkusijo vašo dobroto! Tako bodo spoznali, kako dober je vaš nebeški Oče, ki vas vodi, in mu bodo izkazali čast.
17Ne domišljajte si, da sem prišel razveljavit Mojzesove zakone in preroške knjige. Ne, ravno nasprotno: moje poslanstvo je, da uresničim vse zahteve in napovedi v Svetem pismu ter hkrati pokažem njihov pravi pomen. 18Z vso resnostjo vam povem: vesolja, kakor ga poznamo, bo nekoč konec, dokler pa še traja, Božji zakonik ne bo izgubil svoje veljave. Uresničiti se mora vse do zadnje pikice. 19Recimo, da bo kdo od vas zavrgel samo neko nepomembno Božje naročilo in bo tako učil druge ljudi. Takšen bo v nebeški vladavini obveljal za nepomembnega. Kdor pa bo to majhno naročilo upošteval in tako učil druge, bo upoštevan in pomemben. 20Poslušajte me: če v svojem odnosu do Boga ne boste pokazali veliko več kakor farizeji in razlagalci Božjih zakonov, sploh ne boste udeleženi v nebeški vladavini!
21Naučili so vas, da je Mojzes nekoč predpisal našim prednikom: »Ne ubijaj. Če kdo koga umori, mora biti kaznovan.« 22Jaz pa vam, svojim učencem, glede tega zdaj povem: kazen si zaslužiš, že če se samo razjeziš na drugega učenca. Če pa ga zmerjaš, se boš znašel na najvišjem sodišču. In če ga celo preklinjaš, spadaš na ogenj, ki ga kurijo na peklenskem smetišču.
23To pomeni naslednje. Recimo, da si ravno prišel v tempelj, ker bi rad opravil daritev Bogu. Naenkrat se spomniš, da ti je neki drugi učenec nekaj zameril. 24Kar lepo odloži svojo daritev tam, pri žrtveniku. Pojdi k tistemu učencu in razreši spor, ki je med vama. Šele potem se lahko vrneš v tempelj in opraviš daritev.
25Če te kdo toži, ker si mu kaj dolžen, glej, da zadevo čim prej razrešiš sporazumno, še pred začetkom sojenja. Če se znajdeš na sodišču, te bo sodnik izročil paznikom, ki te bodo samo še odpeljali v zapor. 26Zagotavljam ti: tam boš ostal, dokler ne boš do konca odplačal vsega, kar si dolžen.
27Naučili so vas, da je Mojzes predpisal: »Ne varaj svojega moža oziroma žene.« 28Jaz pa vam v zvezi s tem povem takole: tudi če neko žensko samo požiraš z očmi, ker bi rad spal z njo, si že kriv nezvestobe.
29Če te to, kar gledaš, odvrača od Boga, si rajši iztakni oko in ga vrzi proč! Bolje, da izgubiš en del telesa, kakor da te z vsem telesom vržejo na grozljivo peklensko smetišče. 30In če te od Boga odvrača nekaj, kar delaš z desnico, si jo raje odreži in vrzi stran. Bolje, da izgubiš en del telesa, kakor da z vsem telesom končaš na peklenskem odpadu.
31Mojzes je predpisal: »Če se kdo loči od žene, naj ji napiše ločitveno potrdilo.« 32Jaz pa vam glede tega rečem naslednje: od žene se lahko ločiš samo, če je imela spolne odnose z drugim moškim. Sicer jo z ločitvijo siliš v zakonsko nezvestobo, ker si bo morala poiskati novega moža. In tudi tisti, ki se bo poročil z njo, bo kriv istega greha.
33Naučili so vas tudi, da je Mojzes našim prednikom predpisal: »Ne prelamljaj svojih priseg in če narediš zaobljubo Bogu, jo moraš izpolniti.« 34Jaz pa vam zdaj povem naslednje: sploh nikoli ne prisegaj! Svojih besed ne skušaj potrjevati s tem, da se sklicuješ na kar koli. Ne kliči za pričo nebes, ker je tam Božji prestol. 35Tudi zemlje ne, ker zemlji vlada Bog. Tudi na Jeruzalem se ne sklicuj, ker je to Božje kraljevsko mesto. 36In tudi ne reci: »Glavo dam proč, da je tako,« ker nisi gospodar svojega življenja. 37Samo jasno povej: da ali ne. Vse drugo prihaja od hudiča.
38Naučili so vas, da je Mojzes predpisal: »Krivca kaznuj z enako poškodbo, kot jo je povzročil. Oko za oko, zob za zob.« 39Jaz pa vam zdaj rečem tole: ne nasprotujte ljudem, ki so hudobni do vas! Nobenega vračanja milo za drago! Nasprotno: če te kdo poniža s klofuto, mu pusti, naj te udari še po drugem licu. 40Če te kdo obtožuje in hoče dobiti tvojo srajco, mu daj še svoj plašč. 41Če te okupatorjev vojak na silo vpokliče, da mu neseš tovor kilometer daleč, ga nesi dva kilometra. 42Daj vsakemu, ki te kaj prosi, in če si hoče kdo kaj sposoditi, mu posodi.
43Naučili so vas tudi tale predpis: »Imej rad svoje ljudi, sovražnike pa sovraži.« 44Jaz pa vam zdaj naročam tole: imejte radi svoje sovražnike. Molite za tiste, ki vas zatirajo. 45Tako boste pokazali, da se obnašate kakor Bog. Postalo bo jasno, da je on vaš Oče. On namreč dela, da sonce sije dobrim in slabim. On pošilja dež tistim, ki so mu predani, in tistim, ki mu niso.
46Ali mislite, da si zaslužite posebno nagrado, če imate radi ljudi, ki imajo radi vas? Tako delajo celo zloglasni davkarji, ki so v službi sovražne oblasti. 47Ali je kaj izrednega, če ste prijazni do svojih prijateljev? Saj to počnejo tudi ljudje, ki Boga sploh ne poznajo.
48Skratka: vi morate posnemati Boga. Bodite tako popolni kakor on, ki je vaš nebeški Oče!
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!