Apostolska dela 7
7
Štefanov govor
1Veliki duhovnik je vprašal: »Ali je to res?« 2On je pa govoril: »Bratje in očetje, poslušajte! Bog veličastva se je prikazal našemu očetu Abrahamu, ko je bil še v Mezopotamiji, preden se je naselil v Haranu, 3in mu je rekel: ‚Odidi iz svoje dežele in od svoje rodovine in pojdi v deželo, ki ti jo bom pokazal.‘ 4Tedaj je odšel iz kaldejske dežele in se naselil v Haranu. Od tam ga je po smrti njegovega očeta preselil v to deželo, v kateri zdaj prebivate, 5pa mu ni dal deleža v njej niti za stopinjo; pač pa mu je obljubil, da jo bo dal v posest njemu in za njim njegovim potomcem, čeprav še ni imel sina. 6In Bog je govoril: ‚Njegov zarod bo priseljenec v tuji deželi in bo prišel v sužnost in bo stiskan štiristo let. 7Ljudstvo pa, kateremu bodo služili, bom jaz sodil,‘ je rekel Bog, ‚in potem bodo odšli in mi služili na tem kraju.‘ 8Nato mu je dal zavezo obreze#7,8 zavezo obreze. Prim. 1 Mz 17,1–14. in tako je postal oče Izaku, ki ga je osmi dan obrezal, Izak Jakobu in Jakob dvanajsterim očakom. 9Očaki so iz nevoščljivosti prodali Jožefa v Egipt, Bog pa je bil z njim; 10rešil ga je iz vseh stisk in mu dal, da je bil pred egiptovskim faraonom priljubljen in moder. Ta ga je postavil za poglavarja nad Egiptom in vso svojo hišo.
11Prišla je pa nad ves Egipt in nad Kanaan lakota in velika stiska, in naši očetje niso mogli dobiti živeža. 12Ko je pa Jakob slišal, da je v Egiptu žito, je prvikrat poslal tja naše očete. 13In drugikrat se je Jožef dal svojim bratom spoznati, in je njegov rod postal znan faraonu. 14Jožef je poslal po očeta Jakoba in vse sorodstvo, petinsedemdeset duš. 15Jakob je torej odšel v Egipt, kjer je umrl, kakor tudi naši očetje. 16Prenesli so jih pa v Sihem in položili v grob, ki ga je Abraham za plačilo v denarju kupil od Hemorjevih sinov v Sihemu.
17Kakor pa se je bližal čas obljube, ki jo je Bog dal Abrahamu, tako je ljudstvo v Egiptu raslo in se množilo, 18dokler ni nad Egiptom zavladal drug kralj, ki Jožefa ni poznal. 19Ta je z našim rodom ravnal zvijačno in očete zatiral, tako da je dal njihove otroke izpostavljati, da bi si ne ohranili življenja. 20V tem času je bil rojen Mojzes, ki je bil zelo lep. Tri mesece so ga hranili na očetovem domu. 21Ko pa je bil izpostavljen, ga je vzela faraonova hči in ga vzredila kot sina. 22Mojzes se je izobrazil v vsej egiptovski modrosti in je bil mogočen v besedah in delih.
23Ko se mu je pa dopolnjevala doba štiridesetih let, je zaželel obiskati svoje brate, Izraelove sinove. 24Ko je videl, da se nekomu godi krivica, ga je branil; zatiranemu je dal zadoščenje s tem, da je ubil Egipčana. 25Menil je pa, da njegovi bratje umevajo, da jih hoče Bog po njegovih rokah rešiti; pa niso razumeli. 26Naslednji dan je prišel k njim, ko so se prepirali; miril jih je in jim rekel: ‚Možje, bratje ste; čemu delate drug drugemu krivico?‘ 27Tisti pa, ki je bližnjemu delal krivico, ga je pahnil v stran in rekel: ‚Kdo te je postavil za poglavarja in za sodnika nad nami? 28Ali me hočeš ubiti, kakor si včeraj ubil Egipčana?‘ 29Mojzes je na te besede pobegnil in se naselil v madianski deželi; tam je dobil dva sina.
30Ko je minilo štirideset let, se mu je v puščavi ob Sinajski gori v plamenu gorečega grma prikazal angel. 31Ko je Mojzes to videl, se je prikazni začudil. Bližal se je, da bi pogledal, a zaslišal se je Gospodov glas: 32‚Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.‘ Mojzes se je prestrašil in si ni upal pogledati. 33Gospod mu je pa rekel: ‚Sezuj čevlje s svojih nog; zakaj kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja. 34Dobro sem videl stisko svojega ljudstva v Egiptu in slišal njih zdihovanje, in sem prišel, da jih rešim. Zdaj pojdi; pošljem te v Egipt.‘
35Tega Mojzesa, ki so ga zavrgli z besedami: ‚Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika?‘, tega je Bog v varstvu angela, ki se mu je v grmu prikazal, poslal za poglavarja in za rešitelja. 36Ta jih je izpeljal iz Egipta in delal čudeže in znamenja v egiptovski deželi, v Rdečem morju in v puščavi štirideset let. 37To je tisti Mojzes, ki je rekel Izraelovim sinovom: ‚Preroka vam bo Bog obudil izmed vaših bratov kakor mene; njega poslušajte!‘ 38To je tisti, ki je bil pri množici v puščavi z angelom, ki mu je govoril na Sinajski gori, in z našimi očeti. Ta je prejel besede življenja, da jih je dal nam. 39Naši očetje mu pa niso hoteli biti poslušni, ampak so ga od sebe pahnili in se v srcu obrnili k Egiptu. 40Rekli so Aronu: ‚Naredi nam bogove, ki naj hodijo pred nami! Kajti ne vemo, kaj se je prigodilo temu Mojzesu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.‘ 41In naredili so v tistih dneh tele, prinesli maliku daritev in se veselili izdelka svojih rok. 42Bog pa se je obrnil in jih prepustil, da so služili zvezdam, kakor je pisano v knjigi prerokov:
‚Ste mi mar prinašali klavne in nekrvave daritve
tistih štirideset let v puščavi, hiša Izraelova?
43Nosili ste Molohov šotor
in zvezdo vašega boga Remfama,
podobe, ki ste jih naredili,
da bi jih molili.
Prestavil vas bom onkraj Babilona.‘#7,42–43 Am 5,25–27.
44Naši očetje v puščavi so imeli šotor pričevanja,#7,44 šotor pričevanja. Sveti šotor se imenuje »šotor pričevanja«, ker so vsi sveti predmeti, ki so bili v skrinji zaveze, pričevali o božji vsemogočnosti. kakor je zapovedal ta, ki je Mojzesu rekel, naj ga napravi po podobi, ki jo je bil videl. 45Tega so naši očetje prevzeli in prinesli pod Jozuetom, ko so si podvrgli deželo poganov, ki jih je Bog izgnal izpred obličja naših očetov; tako do dni Davidovih. 46Ta je pred Bogom našel milost in je prosil, da bi mogel napraviti bivališče Jakobovemu Bogu. 47Toda hišo mu je sezidal Salomon. 48Najvišji pa ne prebiva v tem, kar napravijo roke, kakor pravi prerok:
49‚Nebesa so mi prestol
in zemlja podnožje mojih nog;
kakšno hišo mi boste sezidali, pravi Gospod,
ali kje je mesto za moj počitek?
50Ali ni vsega tega naredila moja roka?‘#7,49–50 Iz 66,1–2.
51Trdovratni in neobrezani na srcih in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor vaši očetje tako tudi vi! 52Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? Celo morili so tiste, ki so napovedovali prihod Pravičnega; in tega ste zdaj izdali in umorili, 53vi, ki ste po posredovanju angelov prejeli postavo, pa se je niste držali.«
Štefana kamnajo. Preganjalec Savel
54Ko so to slišali, so se v svojih srcih togotili in z zobmi škripali zoper njega. 55On pa je, poln Svetega Duha, uprl pogled v nebo, videl božje veličastvo in Jezusa, stoječega na božji desnici, 56in je rekel: »Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega, stoječega na božji desnici.« 57Tedaj so z močnim glasom zavpili, si zatisnili ušesa in vsi hkrati nanj planili; 58in vrgli so ga iz mesta ter ga kamnáli. Priče so pa odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki se je imenoval Savel. 59In ko so ga kamnáli, je Štefan molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« 60Pokleknil je in z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« In ko je to rekel, je zaspal.
Currently Selected:
Apostolska dela 7: EKU
ማድመቅ
ያጋሩ
ኮፒ
ያደመቋቸው ምንባቦች በሁሉም መሣሪያዎችዎ ላይ እንዲቀመጡ ይፈልጋሉ? ይመዝገቡ ወይም ይግቡ
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Apostolska dela 7
7
Štefanov govor
1Veliki duhovnik je vprašal: »Ali je to res?« 2On je pa govoril: »Bratje in očetje, poslušajte! Bog veličastva se je prikazal našemu očetu Abrahamu, ko je bil še v Mezopotamiji, preden se je naselil v Haranu, 3in mu je rekel: ‚Odidi iz svoje dežele in od svoje rodovine in pojdi v deželo, ki ti jo bom pokazal.‘ 4Tedaj je odšel iz kaldejske dežele in se naselil v Haranu. Od tam ga je po smrti njegovega očeta preselil v to deželo, v kateri zdaj prebivate, 5pa mu ni dal deleža v njej niti za stopinjo; pač pa mu je obljubil, da jo bo dal v posest njemu in za njim njegovim potomcem, čeprav še ni imel sina. 6In Bog je govoril: ‚Njegov zarod bo priseljenec v tuji deželi in bo prišel v sužnost in bo stiskan štiristo let. 7Ljudstvo pa, kateremu bodo služili, bom jaz sodil,‘ je rekel Bog, ‚in potem bodo odšli in mi služili na tem kraju.‘ 8Nato mu je dal zavezo obreze#7,8 zavezo obreze. Prim. 1 Mz 17,1–14. in tako je postal oče Izaku, ki ga je osmi dan obrezal, Izak Jakobu in Jakob dvanajsterim očakom. 9Očaki so iz nevoščljivosti prodali Jožefa v Egipt, Bog pa je bil z njim; 10rešil ga je iz vseh stisk in mu dal, da je bil pred egiptovskim faraonom priljubljen in moder. Ta ga je postavil za poglavarja nad Egiptom in vso svojo hišo.
11Prišla je pa nad ves Egipt in nad Kanaan lakota in velika stiska, in naši očetje niso mogli dobiti živeža. 12Ko je pa Jakob slišal, da je v Egiptu žito, je prvikrat poslal tja naše očete. 13In drugikrat se je Jožef dal svojim bratom spoznati, in je njegov rod postal znan faraonu. 14Jožef je poslal po očeta Jakoba in vse sorodstvo, petinsedemdeset duš. 15Jakob je torej odšel v Egipt, kjer je umrl, kakor tudi naši očetje. 16Prenesli so jih pa v Sihem in položili v grob, ki ga je Abraham za plačilo v denarju kupil od Hemorjevih sinov v Sihemu.
17Kakor pa se je bližal čas obljube, ki jo je Bog dal Abrahamu, tako je ljudstvo v Egiptu raslo in se množilo, 18dokler ni nad Egiptom zavladal drug kralj, ki Jožefa ni poznal. 19Ta je z našim rodom ravnal zvijačno in očete zatiral, tako da je dal njihove otroke izpostavljati, da bi si ne ohranili življenja. 20V tem času je bil rojen Mojzes, ki je bil zelo lep. Tri mesece so ga hranili na očetovem domu. 21Ko pa je bil izpostavljen, ga je vzela faraonova hči in ga vzredila kot sina. 22Mojzes se je izobrazil v vsej egiptovski modrosti in je bil mogočen v besedah in delih.
23Ko se mu je pa dopolnjevala doba štiridesetih let, je zaželel obiskati svoje brate, Izraelove sinove. 24Ko je videl, da se nekomu godi krivica, ga je branil; zatiranemu je dal zadoščenje s tem, da je ubil Egipčana. 25Menil je pa, da njegovi bratje umevajo, da jih hoče Bog po njegovih rokah rešiti; pa niso razumeli. 26Naslednji dan je prišel k njim, ko so se prepirali; miril jih je in jim rekel: ‚Možje, bratje ste; čemu delate drug drugemu krivico?‘ 27Tisti pa, ki je bližnjemu delal krivico, ga je pahnil v stran in rekel: ‚Kdo te je postavil za poglavarja in za sodnika nad nami? 28Ali me hočeš ubiti, kakor si včeraj ubil Egipčana?‘ 29Mojzes je na te besede pobegnil in se naselil v madianski deželi; tam je dobil dva sina.
30Ko je minilo štirideset let, se mu je v puščavi ob Sinajski gori v plamenu gorečega grma prikazal angel. 31Ko je Mojzes to videl, se je prikazni začudil. Bližal se je, da bi pogledal, a zaslišal se je Gospodov glas: 32‚Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov.‘ Mojzes se je prestrašil in si ni upal pogledati. 33Gospod mu je pa rekel: ‚Sezuj čevlje s svojih nog; zakaj kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja. 34Dobro sem videl stisko svojega ljudstva v Egiptu in slišal njih zdihovanje, in sem prišel, da jih rešim. Zdaj pojdi; pošljem te v Egipt.‘
35Tega Mojzesa, ki so ga zavrgli z besedami: ‚Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika?‘, tega je Bog v varstvu angela, ki se mu je v grmu prikazal, poslal za poglavarja in za rešitelja. 36Ta jih je izpeljal iz Egipta in delal čudeže in znamenja v egiptovski deželi, v Rdečem morju in v puščavi štirideset let. 37To je tisti Mojzes, ki je rekel Izraelovim sinovom: ‚Preroka vam bo Bog obudil izmed vaših bratov kakor mene; njega poslušajte!‘ 38To je tisti, ki je bil pri množici v puščavi z angelom, ki mu je govoril na Sinajski gori, in z našimi očeti. Ta je prejel besede življenja, da jih je dal nam. 39Naši očetje mu pa niso hoteli biti poslušni, ampak so ga od sebe pahnili in se v srcu obrnili k Egiptu. 40Rekli so Aronu: ‚Naredi nam bogove, ki naj hodijo pred nami! Kajti ne vemo, kaj se je prigodilo temu Mojzesu, ki nas je izpeljal iz egiptovske dežele.‘ 41In naredili so v tistih dneh tele, prinesli maliku daritev in se veselili izdelka svojih rok. 42Bog pa se je obrnil in jih prepustil, da so služili zvezdam, kakor je pisano v knjigi prerokov:
‚Ste mi mar prinašali klavne in nekrvave daritve
tistih štirideset let v puščavi, hiša Izraelova?
43Nosili ste Molohov šotor
in zvezdo vašega boga Remfama,
podobe, ki ste jih naredili,
da bi jih molili.
Prestavil vas bom onkraj Babilona.‘#7,42–43 Am 5,25–27.
44Naši očetje v puščavi so imeli šotor pričevanja,#7,44 šotor pričevanja. Sveti šotor se imenuje »šotor pričevanja«, ker so vsi sveti predmeti, ki so bili v skrinji zaveze, pričevali o božji vsemogočnosti. kakor je zapovedal ta, ki je Mojzesu rekel, naj ga napravi po podobi, ki jo je bil videl. 45Tega so naši očetje prevzeli in prinesli pod Jozuetom, ko so si podvrgli deželo poganov, ki jih je Bog izgnal izpred obličja naših očetov; tako do dni Davidovih. 46Ta je pred Bogom našel milost in je prosil, da bi mogel napraviti bivališče Jakobovemu Bogu. 47Toda hišo mu je sezidal Salomon. 48Najvišji pa ne prebiva v tem, kar napravijo roke, kakor pravi prerok:
49‚Nebesa so mi prestol
in zemlja podnožje mojih nog;
kakšno hišo mi boste sezidali, pravi Gospod,
ali kje je mesto za moj počitek?
50Ali ni vsega tega naredila moja roka?‘#7,49–50 Iz 66,1–2.
51Trdovratni in neobrezani na srcih in ušesih, vi se vedno upirate Svetemu Duhu; kakor vaši očetje tako tudi vi! 52Katerega izmed prerokov vaši očetje niso preganjali? Celo morili so tiste, ki so napovedovali prihod Pravičnega; in tega ste zdaj izdali in umorili, 53vi, ki ste po posredovanju angelov prejeli postavo, pa se je niste držali.«
Štefana kamnajo. Preganjalec Savel
54Ko so to slišali, so se v svojih srcih togotili in z zobmi škripali zoper njega. 55On pa je, poln Svetega Duha, uprl pogled v nebo, videl božje veličastvo in Jezusa, stoječega na božji desnici, 56in je rekel: »Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega, stoječega na božji desnici.« 57Tedaj so z močnim glasom zavpili, si zatisnili ušesa in vsi hkrati nanj planili; 58in vrgli so ga iz mesta ter ga kamnáli. Priče so pa odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki se je imenoval Savel. 59In ko so ga kamnáli, je Štefan molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« 60Pokleknil je in z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« In ko je to rekel, je zaspal.
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!