Lükáč 22
22
XXII. TÁL.
I. Kristuš se z nepriátelmi k svojoj moki priprávla 1–38.
II. Moka z notrêšnja 39–46, z vünêšnja 47–71.
I.
1Približao se je pa svétek brezi kvasá krüha, kí se zové Vüzen. 2I ískali so vládnicke popovski i pisáčke, kakda bi ga vmôrili; ár so se bojali lüdstva. 3Notri je pa šô šatan vu Júdáša, kí se zové Iškarioteš, kí je bio z račúna ti dvanájset. 4I odidôči zgučávao si je z vládniki popovskimi i z vitézi od toga, kakda bi ga njim v rôke dáo. 5I radüvali so se: i pogôdili so se ž njim, ka njemi pêneze dájo. 6I obečao je, i iskao je dobro vrêmen, ka bi ga njim v rôke dáo brezi lüdstva. 7Prišao je pa dén brezi kvasá krüha, v šterom je trbelo vmoriti vüzenskoga ágneca. 8I poslao je Petra i Jánoša govoréči: idita ino pripravta nám vüzenskoga ágneca, naj ga jejmo. 9Onedva sta pa njemi erkla: gde ščéš, naj ga priprávimo? 10On pa erčé njima: ovo, kak bodta notri šla vu mesto, sréča váj eden človek vrč vodé neséči; idita za njím vu hižo, v štero bode on notri šô. 11I erčita gospodári te hiže: Vučitel ti velí: gde je oštaría, gde jêm z mojmi vučeníkmi ágneca vüzenskoga? 12I on vám pokáže od zgora edno veliko večérjanico prestrto, tam ga pripravta. 13Odidôča pa najšla sta tak, liki je njima povedao; i pripravila sta te ágnec vüzenski. 14I, gda je prišla vöra, doli si je seo, i ti dvanájset Apoštolov ž njim vrét. 15I erkao je njim: z velikim želênjem sem želo ete ágnec vüzenski jesti z vami prvle, liki mi je trpeti. 16Ár velim vám: kâ ne bom več cilô jo ž njega, dokeč se ne spuni vu králevstvi Božem. 17I vzéo je pehár, blagoslovi ga i erčé: vzemte si ga i razdelte si ga med sebom. 18Ár velim vám: kâ ne bom pio z zrašenjá trsa, dokeč králevstvo Bože ne príde. 19I vzéo je krüh, blagoslovivši vlomo ga je, i dáo ga je njim govoréči: eto je moje têlo, štero se za vás dá; tô činte na moje spominanje. 20Prispodobno i pehár povečérji govoréči: ete pehár je nôvi Zákon vu mojoj krvi, štera se za vás prelijé. 21Ali ovo, rôka onoga, kí me odá, je z menom na stoli. 22I Sin človeči istina ide, liki je skončano; ali jaj onomi, po kom se tá dá. 23I oni so se záčali spitávati med sebom, što bi bio ž njih, kí bi tô včíno. 24Zgôdila se je pa i pernja med njimi od toga, šteri bi se ji štímao bidti naj vékši. 25On njim pa erčé: králove poganov gospodüjo nad svojmi; i, kí oblást májo nad svojmi, dobrodelnícke se zovéjo. 26Ví pa nej tak; nego te naj vékši med vami naj bode, liki te naj ménši; i šteri je voj, liki kí slüži. 27Ár šteri je vékši? té, kí doli séde, ali kí slüži? Nejli, kí doli séde? Jas sem pa na srêdi med vami, liki, kí slüži. 28Ví ste pa, kí ste ostanoli z menom vu sküšávanji mojem. 29I jas zakonim vám, liki je zakono meni Oča moj, králevstvo. 30Naj jejte i piéte na stoli mojem vu králevstvi mojem, i sedíte na králevski stôcaj, sôdivši dvanájset národov Izraelski. 31Erčé pa Gospôd: Šimon, Šimon, ovo šatan vás je vö zproso, ka bi vás sêjao, liki pšenico. 32Jas sem pa molo za tébe, naj se ne zmenka vera tvoja; i tí, gda se povrnéš, potrdi brate tvoje. 33On pa erčé njemi: Gospodne, z tebom sem gotov i v temnico i na smrt idti. 34On pa erčé: Velmi tebi Peter: ne bode popêvao dnes kokôt prvle, liki me tríkrát zatajíš, ka me ne poznaš. 35I erčé njim: gda sem vas poslao brezi mošnjé, i turbe i črêvlov, jeli ste kákše zmenkanje meli? Oni so pa erkli: nej smo. 36Záto erčé njim: ali zdaj, kí má mošnjo, naj jo vzeme; rávno tak i turbo; i, ki nema, naj odá gvant, i küpi si meč. 37Ár velim vám: kâ se je ešče etomi, štero je písano, potrêbno spuniti nad menom, trbê je znati etomi, i z nepravdenikmi je zračúnani. Ár i ona, štera so od méne, konec májo. 38Oni pa erčéjo: Gospodne, ovo dvá meča eti. On pa erčé njim: zadosta je.
II.
39I vö idôči šô je pôleg šegé na goro olivecko; nasledüvali so ga pa i vučenicke njegovi. 40Gda bi pa tam bio na mesti erčé njim: Molte, naj vu sküšávanje ne prídete. 41I on se je ftrgno od njih, liki na ednoga kamna lüčáj; i pokleknovši na kôlina, molo je, 42Govoréči: Oča, či ščéš, naj prêde ete pehár od méne, dönok nej moja, nego tvoja vola bojdi. 43Skázao se je pa njemi angel z nébe, šteri ga je krepio. 44I gda bi bio vu boji pobožnêše je molo. Bio je pa znój njegov, liki kaple krví tekôče na zemlo. 45I gda bi gori stano od molitvi, pridôči k vučeníkom svojim najšao je je, ka so spáli od žalosti. 46I erčé njim: ka spíte? Gori stante i molte, naj ne prídete vu sküšávanje. 47Ešče, pa da bi on gúčao: ovo, lüdstvo, i, kí se zové Júdaš, eden ti dvanájset, pred njimi je šô, i približao se je k Jezuši, ga bi ga küšno. 48Jezuš je pa erkao njemi: Júdaš, z küšüvanjem Siná človečega odáš. 49Vidôči pa, kí so okôli njega bili, štero se je godilo, erkli so njemi: Gospodne, jeli bomo je bili z mečom? 50I vdaro je eden niki ž njih slugo víšešnjega popa, i odsekao njemi je tó právo vühô. 51Odgovoréči pa Jezuš erčé: nihájte je notri do etec. I doteknovši se vüha njegovoga, zvráčo ga je. 52Erčé pa Jezuš vládnikom popovskim, i cérkvi vitézom, i starišom, kí so nad njega prišli: liki na razbojnika ste vö prišli z mečmí i z drogmí. 53Vsáki dén sem bio z vami vu cérkvi, i nej ste vö vtégnoli roké na méne. Ali eta je vaša vöra i oblást kmice. 54Vzéli so ga pa z sebom, i pelali so ga, i notri so ga pelali vu hižo víšešnjega popa. Peter ga je pa nasledüvao ôzdaleč. 55Znêtivši pa ogen na srêdi na dvôri, gda bi si okôli sposeli oni, seo si je i Peter na srêdo med njé. 56Vidôči ga pa níka deklíčka sedéčega pri svetlosti, i v njega gledéča erčé: i ete je ž njim bio. 57On ga je pa zátajo govoréči: žena, neznam ga. 58I po krátkom vrêmeni drügi ga vidôči erčé: i ti si ž njíh. Peter pa erčé: človek, nej sem. 59I liki je edne vöre rázloček, drügi niki je pá potrdjávao govoréči: zaistino i ete je ž njím bio, ár je Galileánec. 60Erčé pa Peter: človek, neznam, ká práviš. I preci je, ešče gda bi on gúčao, spopêvao kokôt. 61I obrné se Gospôd i zgledno se je na Petra. I spômeno se je Peter z rêči Gospodnove, liki je erkao njemi: kâ prvle, liki kokôt bode popêvao, trikrát me zatajiš. 62I vö idôči Peter jôkao se je britko. 63Ti možjé, pa kí so držali Jezuša, ošpotávali i bili so ga. 64I pokrili so ga i bili so njegov obráz, i pítali so ga govoréči: proroküj, što te je vdaro. 65I drüga vnôga preklinjávajôči pravili so na njega. 66I, kak je dén pôstao, vküp so se spravili ti stariši lüdstva, i vládnicke popovski, i pisáčke, i pelali so ga gori vu tanáčnico svojo. 67Govoréči: či si tí ov Kristuš, povej nám? Erčé pa njim: či vám gli povêm, ne bodte vervali. 68Či bom pa i vás pítao, ne odgovoríte mi, niti me ne püstíte. 69Od eti máo bode Sin človeči sedéči na desnici zmožnosti Bože. 70Erkli so pa vsi: tak si ti Sin Boži? On pa njim velí: ví velíte, ka sem jas. 71Oni so pa erkli: ka nám je več potrêbno svedôstva? ár smo samí čüli z vüst njegovi.
Currently Selected:
Lükáč 22: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
