Apostolska dela 10
10
Peter gre k rimskemu stotniku Korneliju
1V Cezareji je živel neki mož, po imenu Kornelij, stotnik čete, ki se je imenovala italska. 2Bil je pobožen in bogaboječ z vso svojo hišo; delil je ljudem obilno miloščino in vedno k Bogu molil. 3Ta je podnevi okoli devete ure v prikazni razločno videl božjega angela, ki je k njemu stopil in mu rekel: »Kornelij!« 4Uprl je vanj pogled in je preplašen rekel: »Kaj je, Gospod?« Odgovoril mu je: »Tvojih molitev in tvoje miloščine se je Bog spomnil. 5In zdaj pošlji v Jopo nekaj mož in pokliči nekega Simona, s priimkom Peter; 6kot gost prebiva pri nekem strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.«
7Ko je angel, ki je govoril z njim, odšel, je poklical dva izmed svojih domačih in pobožnega vojaka izmed takih, ki so bili stalno pri njem. 8Razložil jim je vse in jih poslal v Jopo.
9Sledečega dne, ko so bili ti na poti in so se bližali mestu, je šel Peter okrog šeste ure na streho molit. 10Postal je lačen in je želel jesti. Ko so pripravljali, se je zamaknil: 11videl je, da je bilo nebo odprto in da je prihajala neka posoda, kakor velik prt, ki se je na štirih voglih spuščala na zemljo; 12v njej pa so bile vsakovrstne četveronoge živali in laznina z zemlje in ptice neba. 13In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!« 14Peter je odgovoril: »Nikakor, Gospod; zakaj nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.«#10,14 nič omadeževanega in nečistega. Prim. 3 Mz 11. 15Pride pa spet v drugo glas do njega: »Kar je Bog očistil, ti ne imej za omadeževano!« 16To se je zgodilo trikrat in brž je bila posoda spet vzeta v nebo.
17Ko je Peter sam pri sebi premišljal, kaj bi prikazen, ki jo je videl, pomenila, glej, tedaj so možje, ki jih je poslal Kornelij, stali pred vrati in vpraševali po Simonovi hiši. 18Zaklicali so in vprašali, ali tam kot gost prebiva Simon, s priimkom Peter. 19Ko je pa Peter o prikazni razmišljal, mu je rekel Duh: »Glej, trije možje te iščejo. 20Vstani torej, stopi dol in brez pomišljanja pojdi z njimi, zakaj jaz sem jih poslal.« 21Peter je torej stopil do mož in rekel: »Glejte, jaz sem tisti, ki ga iščete. Kaj je vzrok, da ste prišli?« 22Ti so odgovorili: »Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, ki je pri vsem judovskem ljudstvu na dobrem glasu, je dobil po svetem angelu naročilo, naj te pokliče na svoj dom in posluša tvoje besede.« 23Povabil jih je torej noter in jih pogostil.
Drugega dne se je napotil in šel z njimi in pridružilo se mu je nekaj bratov iz Jope. 24Naslednjega dne je prišel v Cezarejo. Kornelij je bil sklical svoje sorodnike in bližnje prijatelje in je Petra pričakoval. 25Ko je Peter vstopil, mu je Kornelij prišel naproti, padel pred noge in ga počastil. 26Peter ga je pa vzdignil in mu rekel: »Vstani, tudi jaz sem človek.« 27In v pogovoru z njim je vstopil; našel jih je mnogo zbranih 28in jim rekel: »Vi veste, da Judu ni dovoljeno družiti se z ljudmi drugega rodu ali zahajati k njim; meni pa je Bog pokazal, naj nobenega človeka ne imenujem omadeževanega ali nečistega. 29Zato sem, ko sem bil poklican, tudi brez ugovora prišel. Vprašam torej: Iz katerega razloga ste me poklicali?« 30Kornelij je rekel: »Pred štirimi dnevi sem prav ob tej deveti uri v hiši molil, in glej, stopil je predme mož v svetli obleki 31in rekel: ‚Kornelij, tvoja molitev je uslišana in tvoje miloščine se je Bog spomnil. 32Pošlji torej v Jopo poklicat Simona, s priimkom Peter; kot gost prebiva v hiši strojarja Simona ob morju.‘ 33Takoj sem torej poslal pote in ti si prav storil, da si prišel. Zdaj smo vsi tukaj vpričo Boga, da bi vse slišali, kar ti je naročil Gospod.«
Petrov govor v Kornelijevi hiši
34Peter je odprl usta in spregovoril: »Zdaj v resnici umevam, da Bog ne gleda na osebo, 35ampak mu je v vsakem narodu všeč, kdor se ga boji in dela po pravici. 36Nauk je poslal Izraelovim sinovom, oznanjujoč mir po Jezusu Kristusu; ta je Gospod vseh. 37Vi veste, kaj se je zgodilo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je Janez oznanjal: 38kako je Bog s Svetim Duhom in z močjo mazilil Jezusa iz Nazareta, ki je hodil od kraja do kraja, delil dobrote in ozdravljal vse, ki so bili po hudem duhu obsedeni, zakaj Bog je bil z njim. 39In mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu on, ki so ga celó na les razpeli in umorili. 40Bog ga je pa tretji dan obudil in je dal, da so ga videli – 41ne vsi ljudje, ampak od Boga prej odbrane priče, mi, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je od mrtvih vstal; 42in nam je naročil, naj ljudstvu oznanimo in spričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. 43O njem spričujejo vsi preroki, da dobi v njegovem imenu odpuščanje grehov vsak, kdor vanj véruje.«
Krst prvih poganov
44Še je Peter govoril te besede, ko pride Sveti Duh na vse, ki so govor poslušali. 45Verniki iz obreze, ki so bili prišli s Petrom, so se začudili, da se je milost Svetega Duha razlila tudi na pogane; 46slišali so jih namreč, da so govorili v jezikih in Boga poveličevali.
Tedaj je Peter spregovoril: 47»Ali more kdo odreči krstno vodo tem, ki so prejeli Svetega Duha kakor tudi mi?« 48In ukazal jih je krstiti v imenu Jezusa Kristusa. Potem so ga prosili, naj ostane še nekaj dni pri njih.
Currently Selected:
Apostolska dela 10: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
