Luka 5
5
Prvi učenci
Mt 4,18–22; Mr 1,16–20
1Ko pa je množica pritiskala za njim, da bi poslušala božjo besedo, je on stal ob Genezareškem jezeru. 2Zagledal je dva čolna, ki sta bila pri bregu; ribiči so bili stopili iz njiju in so izpirali mreže. 3Stopil je v enega izmed čolnov, ki je bil Simonov, in ga prosil, naj odrine malo od kraja; in sédel je ter iz čolna učil množico. 4Ko pa je nehal govoriti, je Simonu rekel: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« 5Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mrežo.« 6In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, da se je njih mreža trgala. 7Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Ti so prišli in napolnili so oba čolna, da sta se potapljala. 8Ko pa je Simon Peter to videl, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« 9Zaradi ribjega lova, ki so ga bili zajeli, je namreč obšla groza njega in vse, ki so bili z njim; 10prav tako pa tudi Zebedejeva sinova Jakoba in Janeza, ki sta bila Simonova tovariša. Jezus pa je Simonu rekel: »Ne boj se; odslej boš ljudi lovil!« 11In potegnili so čolna h kraju, popustili vse in šli za njim.
Ozdravljenje gobavca
Mt 8,1–4; Mr 1,40–45
12In ko je bil v nekem mestu, glej, je bil tam človek, poln gob. Ko je zagledal Jezusa, je padel na obraz in ga prosil: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.« 13In stegnil je roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem; bodi očiščen!« In gobavost mu je takoj prešla. 14In on sam mu je naročil, naj nikomur ne pravi, ampak: »Pojdi, pokaži se duhovniku in za svoje očiščenje prinesi dar, kakor je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« 15Toda glas o njem se je vedno bolj širil in velike množice so se shajale, da bi ga poslušale in da bi jih ozdravljal od njihovih bolezni. 16On pa se je umikal v samotne kraje in molil.
Ozdravljenje mrtvoudnega
Mt 9,1–8; Mr 2,1–12
17Nekega dne, ko je ravno učil, so ga sedé poslušali farizeji in učitelji postave, ki so bili prišli iz vseh galilejskih in judovskih vasi in iz Jeruzalema. In bila je moč Gospodova, da je ozdravljal. 18In glej, možje so na postelji nesli človeka, ki je bil mrtvouden, in so iskali, da bi ga prinesli noter in postavili predenj. 19Ker zaradi množice niso našli, kod bi ga nesli noter, so šli na streho in ga med opeko spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa. 20Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, tvoji grehi so ti odpuščeni.« 21Pismouki in farizeji so začeli misliti: »Kdo je ta, ki govori bogokletno? Kdo more grehe odpuščati kakor edino Bog?« 22Jezus je spoznal njih misli in jim odvrnil: »Kaj v srcu mislite? 23Kaj je lažje, rêči: ‚Tvoji grehi so ti odpuščeni‘ ali rêči: ‚Vstani in hôdi‘? 24Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« – je mrtvoudnemu rekel – »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!« 25In takoj je vpričo njih vstal, vzel posteljo in odšel na svoj dom ter slavil Boga. 26Vsi so ostrmeli, slavili Boga in prevzel jih je strah in so govorili: »Čudovite reči smo danes videli.«
Jezus pokliče Levija (Mateja)
Mt 9,9; Mr 2,13–14
27Nato je šel ven in zagledal cestninarja z imenom Levi, sedečega pri mitnici, in mu rekel: »Hôdi za menoj!« 28In pustil je vse, vstal in šel za njim.
Obed z grešniki pri Leviju
Mt 9,10–13; Mr 2,15–17
29Napravil pa mu je Levi v svoji hiši veliko gostijo; in bilo je zelo veliko cestninarjev in drugih, ki so bili z njimi pri mizi. 30In farizeji in njih pismouki so godrnjali in so govorili njegovim učencem: »Zakaj jeste in pijete s cestninarji in grešniki?« 31Jezus jim je odgovoril: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. 32Nisem prišel k pokori klicat pravičnih, ampak grešnike.«
Vprašanje posta
Mt 9,14–17; Mr 2,18–22
33Oni pa so mu rekli: »Zakaj se Janezovi učenci pogostoma postijo in opravljajo molitve, kakor tudi učenci farizejev, tvoji pa jedó in pijejo?« 34Jezus jim je rekel: »Ali morete post naložiti svatom, dokler je ženin pri njih? 35Pridejo pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.« 36Pripovedoval pa jim je tudi priliko: »Nihče ne prišije zaplate od nove obleke na staro obleko; sicer novo raztrga, stari pa se zaplata od nove tudi ne poda. 37In nihče ne deva novega vina v stare mehove; sicer novo vino mehove razžene in vino sámo se razlije in mehovi pokončajo. 38Ampak novo vino je treba dati v nove mehove, pa se oboje ohrani. 39In nihče, ki je pil starega, ne mara takoj novega; pravi namreč: ‚Starina je boljša.‘«
Currently Selected:
Luka 5: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
