Luka 10
10
Jezus razpošlje dvainsedemdeset učencev
1Potem je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval priti. 2Rekel jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. 3Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. 4Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne čevljev in spotoma nikogar ne pozdravljajte! 5V katerokoli hišo pridete, recite najprej: ‘Mir tej hiši!’ 6In če bo v njej prebival miroljuben človek, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. 7V tisti hiši ostanite in jejte ter pijte, kar imajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. 8V katerokoli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. 9Ozdravljajte bolnike v njem in jim govorite: ‘Približalo se vam je božje kraljestvo.’ 10V katerokoli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na ulice in recite: 11‘Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo božje kraljestvo.’ 12Povem vam: laže bo Sódomi na tisti dan kakor temu mestu.«
Gorje nespokorjenim mestom
(Mt 11,20–24)
13»Gorje ti, Horazín! Gorje ti, Betsájda! Če bi se bili v Tiru in Sídonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi bila že zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spreobrnila. 14Toda Tiru in Sídonu bo na sodni dan laže kakor vama. 15In ti, Kafarnáum! Boš mar do neba povzdignjen? Ne, do pekla se boš pogreznil. 16Kdor vas posluša, mene posluša; kdor pa vas zavrača, mene zavrača. Kdor pa zavrača mene, zavrača tistega, ki me je poslal.«
Dvainsedemdeseteri se vrnejo
17Dvainsedemdeseteri so se vrnili in veseli pripovedovali: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« 18Rekel pa jim je: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padal z neba. 19Dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone in premagati vsako sovražnikovo moč in nič vam ne bo škodovalo. 20Vendar se ne veselite, da so vam duhovi pokorni, pač pa se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«
Jezusovo veselje
(Mt 11,25–27; 13,16–17)
21Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, ker si to prikril modrim in bistrim, razodel pa malim. Dà, Oče, tako ti je bilo všeč. 22Vse mi je izročil moj Oče. Nihče ne vé, kdo je Sin, razen Očeta, in nihče, kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« 23Tedaj se je obrnil k učencem in jim na samem rekel: »Srečne oči, ki vidijo, kar gledate vi! 24Povem vam namreč: veliko prerokov in kraljev si je želelo videti, kar gledate vi, pa niso videli, in slišati, kar poslušate vi, pa niso slišali.«
Usmiljeni Samarijan
25Tedaj je vstal neki učitelj postave, da bi ga skušal. Vprašal ga je: »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« 26On pa mu je rekel: »Kaj je pisano v postavi? Kako bereš?« 27Ta je odgovoril: »Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo, z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.« 28»Prav si odgovoril,« mu je rekel, »tako delaj in boš živel.« 29Ta pa se je hotel opravičiti in je Jezusa vprašal: »In kdo je moj bližnji?« 30Jezus je povzel besedo in rekel: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jêriho in je padel med razbojnike. Ti so ga oropali, pretepli do krvi, pustili napol mrtvega in odšli. 31Primerilo se je, da se je vračal po tisti poti domov neki duhovnik; videl ga je in šel mimo. 32Podobno je tudi levít, ki je prišel na tisti kraj in ga videl, šel mimo. 33Do njega je prišel tudi neki Samarijan, ki je bil na potovanju. Ko ga je zagledal, se mu je zasmilil. 34Stopil je k njemu, zlil olja in vina na njegove rane in jih obvezal. Posadil ga je na svoje živinče, ga peljal v gostišče in poskrbel zanj. 35Drugi dan je vzel dva denarja, ju dal gostilničarju in rekel: ‘Poskrbi zanj, in kar boš več porabil, ti bom nazaj grede povrnil.’ 36Kateri od teh treh, se ti zdi, je bil bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?« 37Oni je odgovoril: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« Jezus pa mu je rekel: »Pojdi in tudi ti tako delaj!«
Obisk pri Marti in Mariji
38Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. 39Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo. 40Marta pa je imela s postrežbo polne roke dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me sestra pušča sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« 41Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbna si in vznemirja te veliko stvari, 42a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ga nihče ne bo vzel.«
Currently Selected:
Luka 10: JUB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
