Luka 18
18
Prilika o vdovi in sodniku
1Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati: 2»V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za ljudi. 3V tistem mestu je živela tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ‘Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.’ 4Vendar dolgo ni hotel, potem pa si je rekel: ‘Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za ljudi, 5bom tej vdovi, ker mi ne dá miru, le pomagal do pravice, da me ne bo kar naprej hodila nadlegovat.’« 6In Gospod je nadaljeval: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! 7Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu, in bo z uslišanjem odlašal? 8Povem vam: hitro jim bo pomagal do pravice. Vendar, kadar bo prišel Sin človekov, ali bo našel vero na zemlji?«
Prilika o farizeju in cestninarju
9Nekaterim, ki so bili prepričani, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal to priliko: 10»Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi pa cestninar. 11Farizej se je postavil spredaj in pri sebi molil takóle: ‘Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. 12Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.’ 13Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni upal povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ‘Bog, bodi milostljiv meni grešniku!’ 14Povem vam: ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
Jezus blagoslavlja otroke
(Mt 19,13–15; Mr 10,13–16)
15Prinašali so mu tudi otročičke, da bi polagal roke nanje. Ko so učenci to videli, so jih odganjali. 16Jezus pa jih je poklical k sebi in rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takih je božje kraljestvo. 17Resnično vam povem: Kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, ne pride vanj.«
Bogastvo in hoja za Jezusom
(Mt 19,16–30; Mr 10,17–31)
18Neki vplivni človek ga je vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da prejmem večno življenje?« 19Jezus mu je rekel: »Kaj mi praviš, da sem dober? Nihče ni dober razen Boga. 20Zapovedi poznaš: ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta in mater.« 21Odgovoril mu je: »Vse to spolnjujem od mladosti.« 22Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« 23Ko je oni to slišal, je postal zelo žalosten, bil je namreč silno bogat.
24Jezus je videl, da je postal žalosten, in rekel: »Kako težkó pridejo bogati v božje kraljestvo! 25Laže gre kamela skozi šivankino uho kakor bogatin v božje kraljestvo.« 26Tisti, ki so to slišali, so rekli: »Kdo se potem more rešiti?« 27Odgovoril je: »Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu.« 28Peter pa je rekel: »Poglej, mi smo zapustili vse svoje in šli za teboj.« 29Odvrnil jim je: »Resnično vam povem: nikogar ni, ki bi zaradi božjega kraljestva zapustil hišo ali ženo, brate ali starše ali otroke 30in bi ne prejel v tem času veliko več, v prihodnjem veku pa večno življenje.«
Jezus tretjič napove svoje trpljenje
(Mt 20,17–19; Mr 10,32–34)
31Nato je zbral okrog sebe dvanajstere in jim rekel: »Poslušajte! V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim se bo spolnilo vse, kar so pisali preroki. 32Izročili ga bodo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali in ga opljuvali; 33bičali ga bodo in umorili, a tretji dan bo vstal.« 34Vendar oni vsega tega niso razumeli. Te besede so jim ostale prikrite in niso vedeli, kaj pravi.
Jezus ozdravi slepega berača pri Jêrihi
(Mt 20,29–34; Mr 10,46–52)
35Ko se je bližal Jêrihi, je sedèl kraj pota mož, ki je bil slep in je prosil vbogajme. 36Slišal je množico, ki je prihajala mimo, in spraševal, kaj je to. 37Povedali so mu, da gre mimo Jezus nazaréjec. 38Tedaj je zavpil: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« 39Tisti, ki so hodili spredaj, so ga svarili, naj utihne; on pa je še glasneje vpil: »Davidov sin, usmili se me!« 40Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se mu je slepi približal, ga je vprašal: 41»Kaj hočeš, da ti storim?« »Gospod, da bi spet videl,« mu je odgovoril. 42Jezus mu je rekel: »Spreglej! Tvoja vera te je rešila.« 43Pri priči je spregledal. Šel je za njim in slavil Boga. Vse ljudstvo je počastilo Boga, ko je to videlo.
Currently Selected:
Luka 18: JUB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
