7
I phourengre laba oun o Debleskre laba
1Yek dives van i Farisarya oun biboldengre čačepangre dran o foro Yerusalem khetne pash o Yezouseste. 2Oun yon dikan, har mank leskre malende save hi, kay thovan gar pengre vasta glan o rhapen. 3Kol Farisarya, ninna i tsele vavar bibolde, thovenn pengre vasta glan o rhapen. Oun yaake rikrenn le kova, hoy lengre phoure lenge penan. 4Te venn yon dran o foro an lengro kheer pale, thovenn le pen, oun palle nay rhan le. Oun yon rikrenn pen ap boud vavar koova, oun thovenn i khore, i pirya oun i sasterne čare yaake, har lengre phoure lenge penan.
5Koy poučan lestar kol Farisarya oun kol biboldengre čačepangre: “Hoske djivenn tire mala gar pal kova, hoy mare phoure menge penan? Hoske rhan le o maro i čikle vastentsa?”
6Penas lo ap lende: “T'mer rakrenn douy čipyentsa. O Debleskro rakepaskro, o Yesaya, penas o čačepen pral t'mende, har yob činas: Yaake penell o Devel: Kal menshe sharenn man pengre mouya. Lengre djia hi dour krik mandar.#7:6 dik: Yesaya 29:13
7 Yon te mangenn man an, hi kova mange či moldo. Yon penenn i menshenge menshengre laba oun gar miro lab. 8T'mer krenn, hoy i menshe t'menge penan oun gar, hoy o Devel t'menge penas.”
9Oun pale penas lo ap lende: “T'mer hayvenn mishto o Debleskre laba ap i rig te čivell, te nay krenn kova, hoy t'mare phoure t'menge penan. 10O Mose penas: Dik ap tiro dadeste oun ap tiri date, te djal lenge mishto!#7:10a dik: 2. Mose 20:12 Oun ninna penas o Mose: Koon ap peskro dadeste oun ap peskri date i bibarht anella, kova hounte merella!#7:10b dik: 2. Mose 21:17
11T'mer penenna: Te penell yek ap peskro dadeste oun ap peskri date: Korban#7:11 Korban, kova kharella: Kova hi o Debleske. , kova kharella: Me dau kova o Debleste, hoy hounte doms toute, 12palle hounte krell yob bouder či peskro dadeske oun peskri dake. 13Oun yaake čivenn t'mer o Debleskro lab ap i rig, oun krenn kova, hoy t'mare phoure t'menge penan. Oun boud sau koova krenn t'mer.”
Pale-čiddo koova
14Oun o Yezous das pale i menshen pash peste gole, oun penas ap lende: “Shounenn oun hayvenn mishto, hoy me t'menge penau! 15Či, hoy an o mensheskro mouy dren vella, krell les pale-čiddo. Kova, hoy dran leskro dji vin vella, kova krell les pale-čiddo.#7:15 dik ninna: O Yezouseskre bičepangre 10:14-15
16Shounenn mishto, hoy me t'menge penau!”
17Pale moukas lo kol menshen, oun djas an o kheer. Kote poučan leskre mala lestar, hoy yob kol labentsa kamas te penell. 18Oun yob penas ap lende: “Hayvan t'mer vitar gar? Hayvan t'mer gar, kay lauter, hoy an o mensheskro mouy dren vella, kova nashte krell les gar pale-čiddo. 19Ko rhapen djal gar an leskro dji. Ko djal an leskro per, oun vell pale vin.” Oun kol labentsa penas o Yezous lenge, kay kek rhapen pale-čiddo hi.#7:19 dik ninna: Kolossarya 2:16-22
20Oun yob penas: “O čilačepen, hoy dran o mensheste vin vella, kova krell les pale-čiddo.
21Dran o menshengro dji vell o čilačo koova, hoy an leskro shero trouyel djal.
Dran o dji vell, te krell lo djoungelo bipandlo koova, te čorell lo, te dell lo i vavares moulo.
22Te rhorhell i morsh peskri romyat i vavar djouvyah, oun te rhorhell i djouvel peskro romes i vavar morsheha, vell kova dran lengre djia.
Dran o dji vell ninna i bok pal i love, o rhorhepen, vi-ladjedo koova oun dinlepen.
Dran o dji vell ninna, te dikell yek čilače yakentsa ap kova, hoy o vavares hi, te hi lo midjak ap o vavareste, te rakrell lo djoungeles pral o vavareste, te hadell lo pes pral o vavareste.
23Ko tselo čilačepen vell dran o mensheskro dji, oun krell o menshes pale-čiddo.”
I djouvel dran o them Syria
24Oun o Yezous stas pre oun djas doureder, oun vas an ko them pash o foro Tirus. Kote djas lo an i kheer. Oun yob kamas, te djinell kek, kay yob hi. Oun ninna kote nay ačas lo gar khatedo. 25-26I djouvel shounas lestar. Kaya his kek biboldetsa. Yoy his dran o them Siro-Fenicia.#7:25-26 Siro-Fenicia, kova hi kava dives o Libanon. Kolakri čat his i beng an late. Oun koy djouvel vas pash leste, oun vitsras pes glan leste ap i phoub, oun mangas lestar, te tradell lo ko beng dran lakri čate vin.
27O Yezous penas ap late: “Mouk o maro i čavenge! Yon te hi čalo, nay rhan i vavar. Kova hi gar mishto, te lell yek o maro i čavendar krik oun vitsrell les glan i djouklende.”
28Penas li ap leste: “Tiro hi čačo, miro ray. Ninna i djoukle tel i rhapaskri rhan i tikne kotya, hoy moukenn i čave ap i phoub te perell.”
29Penas lo ap late: “Havo baro lab! Doleske penau touke: Dja khere! Ko beng djas dran tiri čate vin.”
30Oun yoy djas an peskro kheer oun hatsas lakri čat ap o čiben čiddo, oun ko beng his dran late vin.
O Yezous krell yekes sasto, kay nashte shounas gar
31Oun o Yezous djas vin dran o them pash o foro Tirus, oun djas an o them pash o foro Sidon, oun doureder pash o baro pani an o them Galilea. Oun yob vas mashkral an ko them, kay hi kol deesh forya čiddo.
32Oun yon anan yekes pash leste, kova nay shounas gar oun rakras gar. Oun yon mangan o Yezousestar, te čivell lo peskro vast ap leste. 33Oun yob las kol morshes ap i rig, krik kol boud menshendar, oun čivas peskre goushte an leskre kanda, oun čivas čounger ap leskro čip. 34Palle dikas lo pre ap o bolepen, las i baro dourho, oun penas ap leste: Effata! Kova kharella: Kre tout pre! 35Oun ap yek kopo kran pen leskre kanda pre. Oun leskro čip his bouder gar pandlo, oun yob rakras nay mishto. 36Oun o Yezous penas kolenge, kay kote his, te penenn le kekeske, hoy yob kras. Boudeder te penas yob, te penenn le či i menshenge, boudeder rakran yon koy pral.
37Oun kolenge, kay kova shounan, ačas o rakepen krik, oun yon penan: “O Yezous kras lauter mishto. Kolen, kay nashte shounenn gar, krell lo, te shounenn le. Oun kolen, kay rakrenn nashte gar, krell lo, te rakrenn le.”