Janez 6
6
Več kot pet tisoč mož se nasiti
(Matej 14,13-21; Marko 6,30-44; Luka 9,10-17)
1Potem je prišel Jezus na drugi breg Galilejskega jezera, ki se imenuje tudi Tiberijsko. 2Velika množica ljudi je šla za njim, ker so videli, kako je ozdravljal bolnike. 3Skupaj z učenci je šel Jezus na neko vzpetino. Tam so posedli, Jezus pa jih je učil. 4To je bilo v dneh neposredno pred judovsko veliko nočjo. 5Ko je Jezus videl, koliko ljudi je prišlo, je vprašal Filipa: “Kje lahko kupimo kruh za toliko ljudi?” 6Hotel je samo videti, če mu Filip zaupa; sam pa je vedel, kako bo poskrbel za vso to množico. 7Filip pa je takole premišljal: “Celo premoženje nas bo stalo#6,7 V izvirniku: dvesto denarjev., če kupimo vsakemu le košček kruha.” 8Potem je pripeljal Andrej, brat Simona Petra, nekega dečka in dejal: 9“Tu je deček, ki ima s seboj pet ječmenovih hlebov in dve ribi, toda kaj je to za tolikšno množico!” 10Zdaj je Jezus naročil učencem: “Recite ljudem, naj posedejo!” Vsi so posedli po travniku, bilo pa je kakih pet tisoč mož, če ne štejemo žena in otrok. 11Potem je Jezus vzel pet ječmenovih hlebov, zahvalil se je Bogu zanje in jih dal, da so jih razdelili med ljudstvo. Prav tako je storil tudi z obema ribama. Vsak je dobil toliko, kolikor je hotel. 12Ko so se vsi najedli, je Jezus rekel svojim učencem: “Zberite ostanke, da ne gre nič v izgubo!” 13Učenci so napolnili z ostanki dvanajst košar. Toliko je preostalo od peterih ječmenovih hlebov. 14Ko so ljudje doumeli, kaj je Jezus storil, so navdušeni kričali: “To je zares prerok, ki smo ga tako dolgo čakali!”#6,14 V izvirniku: Ta je res prerok, ki ima priti na svet.
15Jezus je opazil, da so ga zdaj na vsak način hoteli prijeti in postaviti za kralja. Zato se je umaknil nazaj na goro; bil je čisto sam.
Jezus hodi po vodi
(Matej 14,22-23; Marko 6,45-52)
16Zvečer so šli njegovi učenci navzdol k jezeru. 17Stopili so v čoln, da bi se prepeljali v Kafarnaum. Znočilo se je in Jezus ni bil pri njih. 18Začel je pihati močan veter. 19Učenci so bili že štiri do pet kilometrov oddaljeni od obale, ko so zagledali Jezusa. Šel je po vodi v smeri proti njihovemu čolnu. Tedaj jih je prevzela groza. 20Jezus jih je pomiril z besedami: “Ne bojte se! Jaz sem!” 21Hoteli so ga vzeti k sebi v čoln, toda bili so že na drugi obali.
Kje je Jezus?
22Naslednjega jutra so se spomnili ljudje, ki so ostali na tej strani jezera, da je bil samo en čoln ob obali. Z njim bi se lahko Jezus prepeljal na drugo stran; videli pa so, da ni stopil v čoln skupaj z učenci. 23Medtem pa je pristalo več čolnov iz Tiberije blizu kraja, kjer je množica ljudi jedla kruh, potem ko se je Jezus zanj zahvalil Bogu. 24Ker Jezusa in učencev nikjer niso mogli najti, so vzeli te čolne in se odpeljali v Kafarnaum, da bi ga tam iskali.
Kruh življenja
25Ko so našli Jezusa na drugi strani jezera, so ga vprašali: “Gospod, kdaj pa si prišel sem?” 26Jezus jim je odgovoril: “Vem, zakaj prihajate k meni: dobili ste od mene kruha in se do sitega najedli. Niste prišli zato, ker verujete, da me je Bog poslal. 27Ne delajte toliko za minljive stvari, kot je hrana! Nasprotno! Delajte za hrano, ki vam prinaša večno življenje. Samo Sin človekov vam jo lahko da. Bog, Oče, ga je namreč za to poslal.”#6,27 V izvirniku: Trudite se ne za jed, ki mine, ampak za jed, ki ostane v večno življenje, ki vam jo da Sin človekov; zakaj njega je potrdil Oče, Bog. 28Zdaj so ga vprašali: “Kaj pa naj delamo, če hočemo opravljati Božje delo?”#6,28 V izvirniku: Kaj naj storimo, da delamo dela Božja? 29Odgovoril je: “Samo eno pričakuje Bog od vas: da verujete v tega, ki ga je poslal.” 30-31“Da bi verovali vate, moraš pač storiti kakšen čudež, s katerim boš dokazal, da te je Bog poslal. Pokaži, kaj znaš! Daj nam vsak dan kruha, tako kot so naši očetje v puščavi vsak dan dobili mano, kruh z neba. Saj piše v Svetem pismu: ‘Dal jim je kruh z neba.’ ”#6,30-31 Psalm 78,24 dalje; 2. Mojzesova 16,4.13-15. 32Jezus jim je na to dejal: “Mojzes vam ni dal kruha, o katerem sem govoril. Pravi kruh z nebes vam daje zdaj moj Oče. 33In samo ta kruh, ki prihaja iz nebes, daje svetu življenje.” 34“Gospod, daj nam vsak dan tega kruha!” so ga vsi prosili. 35“Jaz sem kruh življenja,” jim je rekel Jezus. “Nihče, ki prihaja k meni, ne bo več lačen in nihče, ki vame veruje, ne bo več žejen. 36Sicer pa sem vam že dejal: Saj celo tega ne verujete, kar ste videli s svojimi očmi. 37Vsi ljudje, ki mi jih je dal Oče, pridejo k meni in nikogar ne zavržem. 38Nisem namreč prišel iz nebes, da bi delal, kar ugaja meni, ampak da bi izpolnil voljo Očeta, ki me je poslal. 39To pa je Božja volja: Nihče izmed teh, ki mi jih je Bog zaupal, naj se ne izgubi. Zadnji dan jih bom obudil v življenje. 40Po volji mojega Očeta bo vsak, ki vidi Sina in veruje vanj, večno živel. Zato jih bom poslednji dan obudil v življenje.”
41Ker je Jezus trdil: “Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,” so se Judje razburjali. 42“Kaj? To je vendar Jezus, Jožefov Sin. Saj poznamo njegove starše. Kako le more trditi: ‘Prišel sem iz nebes!’ ” 43Mirno je Jezus odgovoril na njihove pripombe: “Zakaj se razburjate? 44Nihče ne more priti k meni, komur Oče, ki me je poslal, ne pokaže poti. Vse tiste, ki mi jih je dal, bom obudil poslednji dan. 45Preroki so govorili: ‘Bog bo vse poučil!’#6,45 Izaija 54,13; Jeremija 31,33. Kdor torej posluša Očeta in se uči od njega, bo prišel k meni. 46To pa ne pomeni, da je kdajkoli katerikoli človek videl Očeta. Samo eden ga je resnično videl: tisti, ki je prišel od Boga.
47Zato vam pravim: kdor veruje vame, ima že zdaj večno življenje! 48Jaz sem kruh, ki vam daje to večno življenje. 49Kruh, ki so ga jedli vaši očetje v puščavi, jim ni mogel dati večnega življenja. Čeprav so jedli ‘kruh iz nebes’, so vendar vsi pomrli. 50Tukaj pa je pravi kruh, ki prihaja iz nebes. Kdor ga jé, ne bo umrl. 51Jaz sem ta kruh, ki je prišel iz nebes in ki vam daje življenje. Vsak, kdor jé ta kruh, bo večno živel. Ta kruh je moje telo, ki ga bom žrtvoval, da bi svet mogel živeti.”
52Po teh Jezusovih besedah je prišlo med Judi do prepira. “Ali nam bo ta človek dal svoje telo, da ga bomo jedli?” so spraševali. 53Jezus je na to odgovoril: “Zagotovo velja tole: Če ne jeste telesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate večnega življenja. 54Samo kdor jé moje telo in pije mojo kri, ima večno življenje in njega bom obudil od mrtvih poslednji dan. 55Moje telo je namreč hrana, ki je potrebna za življenje in moja kri je pijača, ki daje življenje.#6,55 V izvirniku: Kajti moje meso je prava jed in moja kri je prava pijača. 56Kdor jé moje telo in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz ostajam v njem. 57Moj Oče me je poslal in živim, ker on živi. Prav tako bodo živeli tisti, ki iščejo svojo hrano pri meni. 58Jaz sem kruh iz nebes. Vsi, ki bodo jedli ta kruh, bodo večno živeli in ne bodo pomrli kakor vaši očetje, čeprav so tudi oni jedli kruh iz nebes.”
Jezus postavlja svoje učence pred odločitev
(Matej 16,13-20; Marko 8,27-30; Luka 9,18-21)
59Vse to je Jezus povedal v sinagogi v Kafarnaumu. 60Mnogi, ki so doslej hodili za njim, so se zaradi tega razjezili nanj. “To je vendar nezaslišano!” so menili. “Ne, to je preveč!”#6,60 V izvirniku: Ta beseda je trda, kdo jo more poslušati? 61Jezus je vedel, da se učenci ne strinjajo in jim je zato dejal: “Ali vas to moti? 62Kaj boste šele rekli, ko boste videli, da se Sin človekov vrača tja, od koder je prišel? 63Božji Duh sam daje življenje. Vi ljudje ga ne morete dati. Besede pa, ki sem vam jih povedal, so od Božjega Duha; zato vam prinašajo življenje.#6,63 V izvirniku: Duh je to, kar oživlja, meso ne pomaga nič; besede, ki sem vam jih jaz govoril, so duh in so življenje. 64Vendar mi nekateri med vami kljub temu ne verujejo.” Jezus je od začetka vedel, kdo mu ne veruje in tudi tega je poznal, ki naj bi ga pozneje izdal. 65“Zato sem vam rekel,” jim je dalje pojasnil, “da nihče ne more priti k meni, kogar Oče ne pripelje!”
66Po tem govoru so se mnogi odvrnili od Jezusa in niso več hodili za njim. 67Jezus je vprašal tudi svoje dvanajstere učence: “Ali me boste tudi vi zapustili?” 68“Gospod, h komu pa naj gremo?” je vprašal Simon Peter. “Samo tvoje besede prinašajo večno življenje. 69Mi verujemo in smo spoznali, da si ti Kristus, sveti Božji Sin.”#6,69 V izvirniku: … in mi smo verovali in vemo, da si Svetnik Božji. 70Tedaj je Jezus dejal: “Izbral sem vas dvanajst in vendar je eden med vami hudič!” 71S tem je mislil na Judo, sina Simona Iškarijota, ki je bil njegov učenec. On je bil tisti, ki je pozneje izdal Jezusa judovskim voditeljem.
S'ha seleccionat:
Janez 6: ZNZ
Subratllat
Comparteix
Copia
Vols que els teus subratllats es desin a tots els teus dispositius? Registra't o inicia sessió
Slovenian New Testament
(Živa Nova zaveza)
Copyright © 1997, 2014 by Biblica, Inc.®
Used by permission of Biblica, Inc.® All rights reserved worldwide.