Jánoš 7
7
VII. TÁL.
I. Kristuš na svétek kesnê od rodbine ide 1–10.
II. Židovje si od Kristuša zgovárjajo i ščéjo ga prijéti 11–53.
I.
1I hodo je Jezuš po etom vu Galilei, ár je nej šteo vu Judei hoditi záto, kâ so ga iskali Židovje bujti. 2Bio je pa blüzi svétek Židovski, Hütistánek. 3Erkli so záto njemi bratje njegovi: odídi od etec i idi vu Judeo, naj i vučenicke tvoji vidijo dela tvoja, štera činíš. 4Ár nišče ne činí kâ vu skrivnosti, kí íšče vu očivesnosti bidti. Či eta činíš, vö se vjavi svêti. 5Ár so ni bratje njegovi nej vervali vu njem. 6Velí záto njim Jezuš: vrêmen moje je ešče nej tü; vaše vrêmen je pa vsigdár gotovo. 7Ne more svêt odürjávati vás; mené pa odürjàva záto, kâ jas svedôčim od njega, kâ so njegova dela hüda. 8Ví idte gori na té svétek, jas ešče nejdem gori na té svétek záto, kâ se je vrêmen moje ešče nej spunilo. 9Eta pa njim erkôči ostano je vu Galilei. 10Gda so pa gori šli bratje njegovi, teda je i on gori šô na svétek nej očivesno, nego, liki skrivomá.
II.
11Židovje so ga záto iskali vu svétki, i pravili so: gde je ov? 12I dosta mrmranja je bilô od njega med lüdstvom. Níki istina so pravili, kâ je dober, drügi so pa pravili, nej je; nego zapeláva lüdstvo. 13Dönok nišče je nej očivesno gúčao od njega, za volo stráha židovov. 14Gda bi pa že polovice svétka minôlo, gori je šô Jezuš vu Cérkev, i včio je. 15I čüdivali so se Židovje govoréči: kakda zná ete písma, geto se je nej včio? 16Odgôvoro je njim Jezuš i erkao: návuk moj nej je moj, nego onoga, kí je mené poslao. 17Či što ščé volo onoga činiti, spozna z návuka, jeli je od Bogá, ali pa jas sam od sébe gučim. 18Kí od sébe gučí, svojo lastivno díko íšče; kí pa íšče díko tistoga, kí ga je poslao, té je istinski, i nepravičnosti vu njem nega. 19Nej je Môšeš dáo vám právdo, i nišče ne činí z vás právdo? Ka me íščete bujti? 20Odgôvorilo je pa to lüdstvo i erčé: vragá máš, što te íšče bujti? 21Odgôvoro je Jezuš i erkao je njim: edno delo sem včíno, i vsi se čüdüjete. 22Záto vám je dáo Môšeš obrezávanje, (nej, ka bi z Môšeša bilô, nego z Očákov;) i vu Sobotti dönok obrezávate človeka. 23Či obrézávanje vzeme človek vu Sobotti tak, da ne prelomi právdo Môšešovo, zakaj se čemeríte na méne, kâ sem cêloga človeka zdravoga včíno vu Sobotti? 24Ne sodte pôleg vidênja, nego pravično sôdbo sôdte. 25Pravili so záto níki z Jerušálemcov: nej je ete, šteroga so ískali bujti? 26I ovo očivesno gučí, i nikaj njemi ne právijo. Jeli so istinsko spoznali poglávnícke, kâ je ete zaistino te Kristuš? 27Ali etoga známo, odkud je; Kristuša pa, gda príde, nišče ne bode znao, odkud je. 28Kríčao je záto vu cérkvi Jezuš vučéči i govoréči: i mené znáte, i znáte odkud sem, i od méne sem nej prišao; ali istinski je, kí me je poslao, koga ví neznate. 29Jas ga pa znám záto, kâ sem od njega, i on me je poslao. 30Iskali so ga pa zgrabiti, i nišče je nej vrgao na njega roké záto, kâ je nej prišla ešče vöra njegova. 31Z lüdstva pa vnôgi so vervali vu njem i pravili: kâ Kristuš, gda príde, jeli več znamênja, od eti bode činio, štera je ete včíno? 32Čüli so pa Farizeuške to lüdstvo, mrmrajôče od njega eta, i poslali so Farizeuške i vládnicke popovski sluge, naj ga zgrábijo. 33Erkao njim je záto Jezuš: ešče malo vrêmena sem z vami, i potom odhájam k onomi, kí me je poslao. 34Iskali me bodte, i ne najdete me; i, gde sem jas, ví ne morete tá idti. 35Erkli so záto Židovje med sebom: kama bode ete šô, ka ga mí ne nájdemo? Jeli bode k oním šô, kí so med Grkmi rastepeni, i Grke bode včío? 36Ka je tô za reči, štero právi: ískali me bodete, i ne nájdete me? I: gde sem jas, ví ne morete tá idti? 37V slêdnjem dnévi pa toga velikoga svétka stáo je Jezuš i kríčao je govoréči: či što žéja, naj hodi k meni i pijé. 38Kí vu meni verje, liki písmo právi: potocke z črvá njegovoga bodo tekli žive vodé. 39(Tô je pa erkao od Dühá, šteroga so meli vzéti vervajôči vu njem. Ár je ešče nej bilo Dühá svétoga, da je Jezuš ešče nej bio odíčeni). 40Vnôgi záto z lüdstva, slišavši tô rêč, so pravili: ete je zaistino te prorok. 41Drügi so pravili: ete je te Kristuš; drügi so pa pravili: jeli z Galilee príde Kristuš? 42Jeli ne právi písmo, kâ z semena Dávidovoga i z Betlehem mesta, gde je Dávid bio, príde Kristuš? 43Razkálanje je záto med lüdstvom postanolo od njega. 44Níki ž njih so ga pa šteli zgrabiti, ali nišče je nej vrgao va njega roké. 45Prišli so záto ti slugi k vládnikom popovskím i Farizeušom, i erčéjo njim oni: zakaj ste ga nej pripelali? 46Odgôvorili so pa tí slugi: nigdár je nej tak človek gúčao, liki té človek. 47Odgôvorili so záto njim Farizeuške: jeli ste i ví zapelani? 48Jeli je što z vládnikov popovski vervao vu njem, ali z Farizeušov? 49Nego lüdstvo eto, štero nezna právde, prekléto. 50Velí njim Nikodemuš, kí je v noči prišao k njemi, eden bodôči ž njíh: 51Jeli právda naša sôdi človeka, či prvle ne čüje od njega i spozna, ka činí? 52Odgôvorili so i erkli so njemi: jeli si i tí z Galilee? Zbrojávaj i vidi, kâ je prorok vu Galilee nej postano. 53I šô je vsáki vu hižo svojo.
S'ha seleccionat:
Jánoš 7: PREK28
Subratllat
Comparteix
Copia
Vols que els teus subratllats es desin a tots els teus dispositius? Registra't o inicia sessió
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!