آیات محبوب کتاب مقدس از Sv. Lukež 18

به اشتراک گذاشتن

Pravil jim je pa tudi priliko, kako jim je treba vsekdar moliti in ne naveličati se, rekoč

Ali ne bo tudi Bog izvršil pravice izvoljencem svojim, ki vpijejo k njemu dan in noč, čeprav jim odlaša? Pravim vam, da jim stori pravico v kratkem. Toda, kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?

On pa reče: Kar je pri ljudeh nemogoče, mogoče je pri Bogu.

In dolgo časa ni hotel; potem pa reče sam v sebi: Če se tudi Boga ne bojim in se ne sramujem ljudi, vendar zato, ker me tolikanj nadleguje ta vdova, izvršim ji pravico, da naposled ne pride in me ogluši.

Resnično vam pravim: Kdorkoli ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, nikakor ne pride vanje.

A Jezus jih pokliče k sebi in reče: Pustite otročiče, naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je kraljestvo Božje.

In Jezus mu reče: Izpreglej! vera tvoja te je rešila.

Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.