Matej 8
8
V Kafarnaumu in okolici
1Jezus se je spustil s hriba in sledila mu je velika množica. 2Naenkrat se mu je približal neki človek, ki je bil gobav. Zaradi te kožne bolezni je bil izključen iz družbe in se ni smel nikogar dotakniti. Padel je na kolena:
»Gospod,« je prosil Jezusa, »vem, da me lahko ozdravite, če le hočete.«
3Jezus je iztegnil roko in se ga dotaknil.
»Hočem!« je rekel. »Si že zdrav!«
In v trenutku je bil ozdravljen gobavosti.
4»Pazi,« mu je rekel Jezus, »o tem nikomur ne govori, ampak se pojdi pokazat duhovniku in opravi daritev, ki jo je predpisal Mojzes. To bo za ljudi potrditev, da si res ozdravel.«
5Jezus je prispel v mesto Kafarnaum. Tam je k njemu prišel neki poveljnik rimske vojske in ga prosil:
6»Gospod, pomagajte, moj služabnik ohromel leži doma. Grozno se muči.«
7»Prav,« je odgovoril Jezus, »jaz sam ga bom prišel ozdravit.«
8»Gospod,« je odvrnil poveljnik, »ne zaslužim si, da bi prišli k meni domov, saj vem, da se vam Judom ni dovoljeno družiti s pogani. Samo ukažite, naj moj služabnik ozdravi. Vaša beseda bo dovolj. 9To vem, saj imam tudi sam nadrejene. Zato, ker jih ubogam, lahko vojakom, ki so podrejeni meni, z vso avtoriteto ukažem: ›Pojdite,‹ in grejo, ali: ›Pridite,‹ in pridejo. Tudi svojemu sužnju lahko rečem: ›Naredi tole,‹ in on to stori.«
10Jezus je osupnil. »Resno,« je dejal tistim, ki so ga spremljali, »takšnega zaupanja nisem srečal še pri nobenem Judu! 11Zapomnite si: ko bo Bog zavladal, bodo prišli ljudje z vseh koncev sveta. Pridružili se bodo veliki gostiji z našimi očaki, z Abrahamom, Izakom in Jakobom. 12Toda mnogi Judje, za katere je Bog pravzaprav pripravil svojo vladavino, bodo iz nje izključeni. Bog jih bo vrgel ven, v peklensko temo, kjer bodo jokali in besneli.«
13Poveljniku pa je Jezus rekel: »Zdaj greste lahko domov. Zaupali ste, da bo vaš služabnik zdrav. Tako naj tudi bo.«
Prav v tistem trenutku je njegov služabnik ozdravel.
14Jezus je prišel domov k Petru. Tam je videl, da njegova tašča leži v postelji z visoko vročino. 15Dotaknil se je njene roke in vročina je izginila. Tašča je vstala in mu postregla.
16Zvečer so meščani k njemu pripeljali mnogo ljudi, ki so bili pod oblastjo demonov. Jezus je demone izgnal s preprostim ukazom. Obenem je tudi ozdravil vse, ki so bili bolni. 17S tem se je izpolnila Božja obljuba, ki jo je izrekel prerok Izaija:
»On nas je rešil naših bolezni,
prevzel jih je nase.«
18Jezus je videl, da se okrog njega zbira veliko ljudi.
»Pojdimo na drugo stran jezera,« je naročil učencem.
19Prav tedaj je prišel k njemu neki razlagalec Božjih zakonov.
»Gospod učitelj,« ga je zaprosil, »rad bi bil vaš učenec. Z vami bom šel, kamor koli ste namenjeni.«
20»Lisice imajo brloge in ptice gnezda,« je odvrnil Jezus, »jaz, Človeško bitje, pa nikjer nimam pravega doma.«
21Oglasil se je še neki drugi učenec: »Gospod, šel bi z vami, vendar mi je pravkar umrl oče. Imam sveto dolžnost, da najprej poskrbim za pogreb.«
22»Ne,« je rekel Jezus, »pridi in bodi moj učenec. Z mrliči pa naj se ukvarjajo tisti, ki so mrtvi za Boga.«
23Nato je Jezus skupaj z učenci odplul v čolnu. 24Nenadoma se je razbesnelo neurje in valovi so začeli zalivati čoln, Jezus pa je medtem spal.
25»Gospod, reši nas!« so ga učenci vsi prestrašeni budili. »Potapljamo se!«
26»Kaj se bojite?« jim je odvrnil. »Kako ste lahko tako nezaupljivi!«
Tedaj je vstal in strogo ukazal vetrovom in razburkanemu jezeru, naj odnehajo. Nastalo je popolno zatišje.
27Učenci se kar niso mogli načuditi temu, kar se je zgodilo. »Kakšen človek je to?« so govorili. »Celo vetrovi in jezero ga ubogajo!«
28Jezus je prispel na nasprotno obalo, v okolico mesta Gadara. Iz votlin, v katerih so bile zapuščene grobnice, sta mu prišla naproti dva moška, ki so ju imeli v oblasti demoni. Bila sta tako nevarna, da si nihče ni upal hoditi po poti, ki je vodila tam mimo.
29»Sin Boga!« sta nenadoma zakričala. »Kaj se mešaš v naše zadeve? Si nas prišel sem mučit že zdaj, še pred veliko Božjo sodbo?«
30Malo stran pa se je pasla čreda prašičev.
31»Če nas že izganjaš,« so začeli demoni rotiti Jezusa, »nas pošlji v svinjsko čredo.«
32»Pojdite,« je rekel Jezus.
In zapustili so človeka ter odšli v prašiče. Tedaj se je vsa čreda zapodila navzdol po strmem pobočju naravnost v jezero in utonila v vodi.
33Pastirji, ki so skrbeli za čredo, so pobegnili s prizorišča. Odšli so v mesto in vsem pripovedovali, kaj se je zgodilo s prašiči in z obema obsedencema. 34Zato so se vsi mestni prebivalci prišli pogovorit z Jezusom. Lepo so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev.
اکنون انتخاب شده:
Matej 8: ŽJ
هایلایت
به اشتراک گذاشتن
کپی
می خواهید نکات برجسته خود را در همه دستگاه های خود ذخیره کنید؟ برای ورودثبت نام کنید یا اگر ثبت نام کرده اید وارد شوید
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Matej 8
8
V Kafarnaumu in okolici
1Jezus se je spustil s hriba in sledila mu je velika množica. 2Naenkrat se mu je približal neki človek, ki je bil gobav. Zaradi te kožne bolezni je bil izključen iz družbe in se ni smel nikogar dotakniti. Padel je na kolena:
»Gospod,« je prosil Jezusa, »vem, da me lahko ozdravite, če le hočete.«
3Jezus je iztegnil roko in se ga dotaknil.
»Hočem!« je rekel. »Si že zdrav!«
In v trenutku je bil ozdravljen gobavosti.
4»Pazi,« mu je rekel Jezus, »o tem nikomur ne govori, ampak se pojdi pokazat duhovniku in opravi daritev, ki jo je predpisal Mojzes. To bo za ljudi potrditev, da si res ozdravel.«
5Jezus je prispel v mesto Kafarnaum. Tam je k njemu prišel neki poveljnik rimske vojske in ga prosil:
6»Gospod, pomagajte, moj služabnik ohromel leži doma. Grozno se muči.«
7»Prav,« je odgovoril Jezus, »jaz sam ga bom prišel ozdravit.«
8»Gospod,« je odvrnil poveljnik, »ne zaslužim si, da bi prišli k meni domov, saj vem, da se vam Judom ni dovoljeno družiti s pogani. Samo ukažite, naj moj služabnik ozdravi. Vaša beseda bo dovolj. 9To vem, saj imam tudi sam nadrejene. Zato, ker jih ubogam, lahko vojakom, ki so podrejeni meni, z vso avtoriteto ukažem: ›Pojdite,‹ in grejo, ali: ›Pridite,‹ in pridejo. Tudi svojemu sužnju lahko rečem: ›Naredi tole,‹ in on to stori.«
10Jezus je osupnil. »Resno,« je dejal tistim, ki so ga spremljali, »takšnega zaupanja nisem srečal še pri nobenem Judu! 11Zapomnite si: ko bo Bog zavladal, bodo prišli ljudje z vseh koncev sveta. Pridružili se bodo veliki gostiji z našimi očaki, z Abrahamom, Izakom in Jakobom. 12Toda mnogi Judje, za katere je Bog pravzaprav pripravil svojo vladavino, bodo iz nje izključeni. Bog jih bo vrgel ven, v peklensko temo, kjer bodo jokali in besneli.«
13Poveljniku pa je Jezus rekel: »Zdaj greste lahko domov. Zaupali ste, da bo vaš služabnik zdrav. Tako naj tudi bo.«
Prav v tistem trenutku je njegov služabnik ozdravel.
14Jezus je prišel domov k Petru. Tam je videl, da njegova tašča leži v postelji z visoko vročino. 15Dotaknil se je njene roke in vročina je izginila. Tašča je vstala in mu postregla.
16Zvečer so meščani k njemu pripeljali mnogo ljudi, ki so bili pod oblastjo demonov. Jezus je demone izgnal s preprostim ukazom. Obenem je tudi ozdravil vse, ki so bili bolni. 17S tem se je izpolnila Božja obljuba, ki jo je izrekel prerok Izaija:
»On nas je rešil naših bolezni,
prevzel jih je nase.«
18Jezus je videl, da se okrog njega zbira veliko ljudi.
»Pojdimo na drugo stran jezera,« je naročil učencem.
19Prav tedaj je prišel k njemu neki razlagalec Božjih zakonov.
»Gospod učitelj,« ga je zaprosil, »rad bi bil vaš učenec. Z vami bom šel, kamor koli ste namenjeni.«
20»Lisice imajo brloge in ptice gnezda,« je odvrnil Jezus, »jaz, Človeško bitje, pa nikjer nimam pravega doma.«
21Oglasil se je še neki drugi učenec: »Gospod, šel bi z vami, vendar mi je pravkar umrl oče. Imam sveto dolžnost, da najprej poskrbim za pogreb.«
22»Ne,« je rekel Jezus, »pridi in bodi moj učenec. Z mrliči pa naj se ukvarjajo tisti, ki so mrtvi za Boga.«
23Nato je Jezus skupaj z učenci odplul v čolnu. 24Nenadoma se je razbesnelo neurje in valovi so začeli zalivati čoln, Jezus pa je medtem spal.
25»Gospod, reši nas!« so ga učenci vsi prestrašeni budili. »Potapljamo se!«
26»Kaj se bojite?« jim je odvrnil. »Kako ste lahko tako nezaupljivi!«
Tedaj je vstal in strogo ukazal vetrovom in razburkanemu jezeru, naj odnehajo. Nastalo je popolno zatišje.
27Učenci se kar niso mogli načuditi temu, kar se je zgodilo. »Kakšen človek je to?« so govorili. »Celo vetrovi in jezero ga ubogajo!«
28Jezus je prispel na nasprotno obalo, v okolico mesta Gadara. Iz votlin, v katerih so bile zapuščene grobnice, sta mu prišla naproti dva moška, ki so ju imeli v oblasti demoni. Bila sta tako nevarna, da si nihče ni upal hoditi po poti, ki je vodila tam mimo.
29»Sin Boga!« sta nenadoma zakričala. »Kaj se mešaš v naše zadeve? Si nas prišel sem mučit že zdaj, še pred veliko Božjo sodbo?«
30Malo stran pa se je pasla čreda prašičev.
31»Če nas že izganjaš,« so začeli demoni rotiti Jezusa, »nas pošlji v svinjsko čredo.«
32»Pojdite,« je rekel Jezus.
In zapustili so človeka ter odšli v prašiče. Tedaj se je vsa čreda zapodila navzdol po strmem pobočju naravnost v jezero in utonila v vodi.
33Pastirji, ki so skrbeli za čredo, so pobegnili s prizorišča. Odšli so v mesto in vsem pripovedovali, kaj se je zgodilo s prašiči in z obema obsedencema. 34Zato so se vsi mestni prebivalci prišli pogovorit z Jezusom. Lepo so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev.
اکنون انتخاب شده:
:
هایلایت
به اشتراک گذاشتن
کپی
می خواهید نکات برجسته خود را در همه دستگاه های خود ذخیره کنید؟ برای ورودثبت نام کنید یا اگر ثبت نام کرده اید وارد شوید
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!