Luka 24
24
VII. Po vstajenju
Prazen grob. Angelovo sporočilo
Mt 28,1–7; Mr 16,1–7; Jn 20,1
1Prvi dan tedna pa so šle navsezgodaj h grobu in nesle dišav, ki so jih bile pripravile. 2Našle so kamen od groba odvaljen 3in so stopile noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle. 4In ko so bile zaradi tega v zadregi, glej, sta k njim pristopila dva moža v blestečem oblačilu. 5Prestrašile so se in povesile obraz proti tlom, onadva pa sta jim rekla: »Čemú iščete živega med mrtvimi? 6Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji: 7‚Sin človekov mora biti izdan v roke grešnikov, biti križan in tretji dan vstati.‘« 8In spomnile so se njegovih besed.
Apostoli ne verjamejo ženam
Mt 28,8; Mr 16,8–11; Jn 20,2
9Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim. 10Bile so to Marija Magdalena, Joana, Marija Jakobova in z njimi druge, ki so to povedale apostolom. 11In te besede so se jim zdele kakor blodnja in jim niso verjeli.
Peter ob grobu
Jn 20,3–10
12Peter pa je vstal in tekel h grobu; in sklonil se je, pa je videl samo povoje. In odšel je ter se sam pri sebi čudil temu, kar se je bilo zgodilo.
Jezus se prikaže učencema na poti v Emavs
Mr 16,12–13
13In glej, dva izmed njih sta prav tisti dan šla v kraj, ki se imenuje Emavs in je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema. 14Med seboj sta govorila o vsem tem, kar se je bilo zgodilo. 15Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je približal sam Jezus in šel z njima, 16njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. 17Rekel jima je: »Kakšni so pogovori, ki jih imata po poti med seboj?« Žalostna sta obstala. 18Eden, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?« 19In rekel jima je: »Kaj?« Ta dva sta rekla: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, v dejanju in besedi mogočen pred Bogom in vsem ljudstvom: 20kako so ga naši veliki duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali. 21Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrhu vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. 22Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ostrašile; šle so namreč zarana h grobu, 23in ko njegovega telesa niso našle, so prišle in pripovedovale, da so videle tudi prikazen angelov, ki pravijo, da živi. 24In nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli tako, kakor so žene rekle, njega samega pa niso videli.« 25On jima je rekel: »O nespametna in po srcu kasna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! 26Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« 27In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih.
28Približali so se kraju, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje. 29In silila sta ga, govoreč: »Z nama ostani, zakaj proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima. 30Ko pa je z njima sédel k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal. 31In oči so se jima odprle in sta ga spoznala: on pa je izginil izpred njiju. 32In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce v nama goreče, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?«
33In še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi; 34in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« 35Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha.
Jezus se prikaže apostolom
Mt 28,16–17; Mr 16,14; Jn 20,19–20
36Ko pa so o tem govorili, je Jezus sam stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se!« 37Vznemirili so se in se prestrašili ter so mislili, da vidijo duha. 38In rekel jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj vam v srcih vstajajo dvomi? 39Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz; potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.« 40Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. 41Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tu kaj jesti?« 42Dali so mu kos pečene ribe. 43In vzel je ter vpričo njih jedel.
Zadnja navodila apostolom
Mt 28,18–20; Mr 16,15–18; Jn 20,21–23; Apd 1,4–8
44In rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Treba je, da se dopolni vse, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« 45Tedaj jim je odprl razum, da so umevali pisma. 46In rekel jim je: »Tako je pisano in tako je bilo treba Kristusu trpeti in tretji dan od mrtvih vstati 47ter v njegovem imenu oznaniti pokoro in odpuščanje grehov med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu. 48Vi pa ste priče teh reči. 49In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne prejmete moči z višave.«
Vnebohod
Mr 16,19–20; Apd 1,9–14
50Peljal pa jih je venkaj proti Betaniji, povzdignil roke in jih blagoslovil. 51In medtem ko jih je blagoslavljal, se je od njih ločil in šel v nebo. 52Oni pa so ga molili in se z velikim veseljem vrnili v Jeruzalem. 53In bili so ves čas v templju in so hvalili in častili Boga.
Tällä hetkellä valittuna:
Luka 24: EKU
Korostus
Jaa
Kopioi
Haluatko, että korostuksesi tallennetaan kaikille laitteillesi? Rekisteröidy tai kirjaudu sisään
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!