1 Mojzes 2
2
1Tako sta bila dovršena nebo in zemlja in vsa njuna vojska. 2Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil, sedmi dan pa počival po vsem svojem delu, ki ga je naredil. 3In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, ker je ta dan počival po vsem svojem delu, ki ga je ustvaril in naredil.
4aTo je nastanek neba in zemlje, ko sta bila ustvarjena.
Drugo poročilo o stvarjenju.#2,4b–25 Drugo poročilo o stvarjenju. V središču tega jahvističnega (J) poročila je človek in njegova usoda. Na slikovit način riše to poročilo prvotno dramo, ki obvladuje vso zgodovino človeka. Raj
4bTakrat, ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo, 5še ni bilo nobenega poljskega bilja na zemlji in nobeno poljsko zelišče še ni poganjalo; zakaj Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni bilo človeka, ki bi bil polje obdeloval, 6le vlaga je vstajala iz zemlje in namakala vso površino polja. 7Tedaj je naredil Gospod Bog človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha. Tako je postal človek živo bitje.
8Potem je Gospod Bog zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in postavil tja človeka, katerega je bil naredil. 9In Gospod Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno drevo, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja#2,9 drevo življenja. Simbol nesmrtnosti, ki je bila človeku dana po milosti in ki jo bo s svojo neubogljivostjo izgubil, 3,22. v sredi vrta ter drevo spoznanja dobrega in hudega. 10In reka je tekla iz Edena, da je namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri veletoke. 11Ime prvemu je Fison; ta obteka vso deželo Hevila, kjer je zlato; 12in zlato te dežele je dobro; tam je bdelij in kamen oniks. 13Drugi reki je ime Gehon; ta obteka vso deželo Kuš. 14Tretji reki je ime Tigris; ta teče vzhodno od Asurja. Četrta reka pa je Evfrat.
15Vzel je torej Gospod Bog človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval. 16In Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: »Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; 17od drevesa spoznanja dobrega in hudega#2,17 spoznanja dobrega in hudega. To spoznanje je predpravica, ki si jo Bog pridržuje in si jo bo človek z grehom prilastil (3,5.22). To spoznanje torej ni vsevednost, ki je padli človek ne poseduje, tudi ne sposobnost nravstvenega razločevanja, ki jo je človek imel že pred grehom, temveč sposobnost, da človek sam odloči, kaj je dobro in kaj zlo, in ustrezno ravna. Z nasilnim prilaščanjem te sposobnosti človek zanika, da je ustvarjeno bitje. Prvi greh je bil torej upor zoper božjo suverenost, upor, konkretno izražen s kršitvijo zapovedi, ki jo je Bog dal in jo sveti pisatelj predočuje v podobi prepovedanega sadu. pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti.«
18Tedaj je rekel Gospod Bog: »Ni dobro človeku samemu biti; naredim naj mu pomočnico, njemu primerno.« 19Gospod Bog je torej naredil iz zemlje vse živali polja in vse ptice neba in jih privedel k človeku, da bi videl, kako jih bo imenoval, in da bi vsakršno živo bitje imelo tisto ime, ki bi mu ga dal človek. 20In človek je dal imena vsej živini in vsem pticam neba in vsem živalim polja; a za človeka se ni našla pomočnica, njemu primerna. 21Nato je poslal Gospod Bog človeku trdno spanje; in ko je zaspal, je vzel eno izmed njegovih reber ter napolnil z mesom njegovo mesto. 22In Gospod Bog je naredil iz rebra, ki ga je vzel človeku, ženo ter jo privedel k človeku.
23Tedaj je rekel človek:
»To je zdaj kost iz mojih kosti
in meso iz mojega mesa;
ta se bo imenovala možinja;
kajti iz moža je vzeta.
24Zaradi tega bo zapustil mož očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo.«
25Bila sta pa oba naga, človek in njegova žena, a ju ni bilo sram.
वर्तमान में चयनित:
1 Mojzes 2: EKU
हाइलाइट
शेयर
कॉपी
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!