Lükáč 15မွ လူႀကိဳက္ႏွစ္သက္ေသာ က်မ္းပိုဒ္မ်ား။

မၽွေဝရန္

I gori stanovši šô je k oči svojemi. Gda bi pa ešče on ôzdaleč bio, vido ga je oča njegov, i smilüvao se je, i bežéči spadno je na šinjek njegov, i küšno ga je.

Ár je ete moj sin mrtev bio, i oživo je; i zgüblen je bio, i nâjden je. I záčali so se veseliti.

Velim vám: kâ tak radost bode v nébi nad ednim grêšnikom pokôro činéčim bole, liki nad devétdesét devét pravičnimi, šterim je nej potrêbno pokôre.

Gori stanovši šô bom k oči mojemi, i erčém njemi: oča, pregrêšo sem prôti nébi i pred tebom.

Erčé pa njemi te sin: oča, pregrêšo sem prôti nébi i pred tebom, i več sem nej vrêden, ka bi se tvoj sin zváo.

Što je takši človek z vás, kí má stô ovéc, i či edno ž njih zgübí, ne nihá ti devétdesét i devét vu püščávi i ide za tov zgüblénov, dokeč jo ne nájde?