Lükáč 15
15
XV. TÁL.
I. Od mrmranja Farizeušov za volo k Kristuši približávanja ti grêšnikov 1. 2.
II. Od zgüblené ovcé 3–7, groša 8–10. Siná 11–32.
I.
1Približávali so se pa k njemi vsi publikánuške i grêšnicke, da bi ga poslüšali. 2I mrmrali so Farizeuške i pisáčke govoréči: kâ ete grêšnike k sebi prijímle i jej ž njimi.
II.
3Erčé pa njim eto príliko govoréči: 4Što je takši človek z vás, kí má stô ovéc, i či edno ž njih zgübí, ne nihá ti devétdesét i devét vu püščávi i ide za tov zgüblénov, dokeč jo ne nájde? 5I, gda jo nájde, gori jo dene na pléča svoja radüvajôči se. 6I pridôči domô, vküp zezové priátele i sôsede govoréči njim: radüjte se z menov, kâ sem najšao ovcô mojo to zgübleno. 7Velim vám: kâ tak radost bode v nébi nad ednim grêšnikom pokôro činéčim bole, liki nad devétdesét devét pravičnimi, šterim je nej potrêbno pokôre. 8Ali štera je tá žena, štera má desét grošôv, či zgübi eden groš, jeli ne vužgé svêčo i pomêče hižo ino ga išče skrblivo, dokeč ga ne nájde? 9I gda ga nájde, vküp zezové priátelice i sôsede govoréča: radüjte se zmenov, kâ sem najšla te groš, šteroga sem zgübíla. 10Tak, velim vám, radost bode pred angelmi Božimi nad ednim grêšnikom pokôre činéčim. 11Erkao je pa: človek niki je meo dvá siná; 12I erčé te mlájši svojemi oči: oča, dáj mi vö tál blága, kí se mené dostája. I razdêlo njima je vse živlênje. 13I po nej vnôgi dnévi vküp spravivši vsa te mlájši sin, odíšao je vu daleko držélo, i fam je zapravo blágo svoje živôči oblosüno. 14Gda bi pa on vsa potrošo, grátao je močen glád po držéli onoj, i on je záčao pomenkávati. 15I idôči pridrüžo se je k ednomi mestánčari ove drízéle; i on ga je poslao na pôle svoje svinjé pást. 16I želo je napuniti trbüh svoj z rogačicami, štere so jele svinjé, i nišče njemi ji je nej dáo. 17Vu sébe pa idôči erčé: keliko nájimnikov očé mojega obilno má krüh, jas pa od gláda pogíbam. 18Gori stanovši šô bom k oči mojemi, i erčém njemi: oča, pregrêšo sem prôti nébi i pred tebom. 19I več sem nej vrêden, ka bi se tvoj sin zváo; včini me, liki ednoga nájimnikov tvoji. 20I gori stanovši šô je k oči svojemi. Gda bi pa ešče on ôzdaleč bio, vido ga je oča njegov, i smilüvao se je, i bežéči spadno je na šinjek njegov, i küšno ga je. 21Erčé pa njemi te sin: oča, pregrêšo sem prôti nébi i pred tebom, i več sem nej vrêden, ka bi se tvoj sin zváo. 22Erčé pa te oča slugom svojim: prineste tô jakšo süknjo i oblêčte njemi jo, i dájte prstan na rokô njegovo i črêvle na nogé. 23I prineste to krmleno tele, zarežte je, i jedôči vesélmo se. 24Ár je ete moj sin mrtev bio, i oživo je; i zgüblen je bio, i nâjden je. I záčali so se veseliti. 25Bio je pa njegov sin starêši na njivi; i, kak se je, pridôči, priblížao k hiži, čüo je igranje, i plésanje. 26I prizové ednoga slugov, spitáva, ka je tô? 27On pa erčé njemi: tvoj brat je prišao, i zarezo je oča tvoj to krmleno tele, ka ga je zdravoga nazáj prijao. 28Rasrdo se je pa i nej je šteo notri idti. Záto oča njegov vö idôči proso ga je. 29On pa odgovoréči erčé oči: ovo teliko lêt slüžim tebi, i nigdár sem zapoved tvojo nej prestôpo, i meni si nigdár nej dáo ešče ni ednoga kozlíča, kâ bi se z priáteli mojmi veselio. 30Kâ je pa ete tvoj sin, kí je tvoje živlênje sprázniki pojo, prišao, zarezao si njemi to krmleno tele. 31On pa erčé njemi: sinek, tí si vsigdár z menov, i vsa moja so tvoja. 32Trbelo bi se ti pa veseliti i radüvati; kâ je ete tvoj brat mrtev bio, i ožívo je; i zgübleni je bio, i nájden je.
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!