Lükáč 11
11
XI. TÁL.
I. Kristuš včí vučeníke Bogá moliti 1–13.
II. Nêmoga vragá zgánja 14–36.
III. Farizeuš ga na obed zové 37–54.
I.
1I prigôdilo se je, gda bi bio on vu níkom mesti moléči, kak je henjao, erčé níki z vučeníkov njegovi njemi: Gospodne, vči nás Bogá moliti, liki je i Ivan návčo vučeníke svoje. 2Erčé pa njim: gda molite, erčite: Oča naš, kí si vu nebésaj, svéti se imé tvoje, prídi králevstvo tvoje, bojdi vola tvoja, kako v nébi, tak i na zemli. 3Krüha našega vsakdenéšnjega dáj nám ga vsáki dén. 4I odpüsti nám grêhe naše, ár i mi odpüstímo vsákomi, ki je nám dužen. I ne peláj nás vu sküšávanje, nego oslôbodi nás od hüdoga. 5I erčé njim: či što med vami má priátela, i ide k njemi opô nôči i erčé njemi: priátel, posôdi mi trí lebe krüha. 6Ár je priátel moj prišao z pôti k meni, i nemam, kâ pred njega djáti. 7I on z nôtra odgovoréči erčé: ne zaglüšaj mi, že so dveri zaprte, i deca moja je z menom vu posteli; nemrem gori stánoti i dati ti. 8Velim vám: či i ne dá njemi gori stánovši záto, ka je njegov priátel; za volo nesramnosti njegove gori stanovši, dá njemi, koliko je potrêbno. 9I jas velim vám: proste, i dá se vám; iščite, i nájdete; trüpajte, i odpré se vám. 10Ár vsáki, ki prosi, vzeme, i ki išče, nájde, i trüpajôčemi se odpré. 11Što je pa med vami te oča, šteroga sin či prosi krüha, jeli njemi kamen dá? i čí ribo, jeli za ribo njemi kačo dá? 12Ali pa či bode jajce proso, jeli njemi škorpiona dá? 13Záto či ví hüdi bodôči znáte dobre dári dati deci vašoj, od koga bole Oča vaš nebeski dá dühá svétoga onim, kí ga prosijo.
II.
14I zmetávao je vragá, i on je bio nêmi. Prigôdilo se je pa, gda bi vragá vö vrgao, gúčao je te nêmi; i čüdivalo se je lüdstvo. 15Niki pa z med njimi so erkli: Vu beelzebuli, vragôv poglavníki zmetáva vragé. 16Drügi ga pa sküšávajôči so znamênje prosili od njega z nebés. 17On pa vidôči njihove misli, erčé njim: vsáko králevstvo, štero je med sebom razdeljeno, opüstí se, i hiža na hižo spádne. 18Či je pa i šatan med sebom razdeljeni, kakda bode stálô králevstvo njegovo? kâ právite, ka jas vu beelzebuli zmetávam vragé. 19Či pa jas vu beelzebuli zmetávam vrágé, sinovje vaši vu kom je zmetávajo? Záto oni bodo vaši sodci. 20Čí pa vu prsti Božem zmetávam vragé, tak se je priblížalo k vám králevstvo Bože. 21Gda eden močen rožnáti varje svoj dvor, vu méri je poištvo njegovo. 22Či pa močnêši od njega, pridôči, ga obláda, vse njegovo rožjé njemi vzeme, vu kom se je vüpao, i porobe njegove razdelí. 23Kí je nej z menom, prôti meni je; i, kí ne správla z menom, rasipáva. 24Gda te nečísti düh vö ide od človeka, obhodi süha mêsta iskajôči pokoj; i ne nájdejôči ga erčé: povrném se vu hižo mojo, odkud sem vö zišao. 25I pridôči, nájde jo pometeno i osnajženo. 26Teda ide; i sebom vzeme sedem drügi dühôv hüši od sébe; i notri idôči, prebívajo tam; i bodo ta slêdnja človeka onoga hüša od ti prvi. 27Prigôdilo se je pa, gda bi on eta gúčao: zdignovša níka žena glás svoj med lüdstvom, erčé njemi: blážene so one utrobe, štere so tebé nosile, i prsi, štere si ti cecao. 28On pa erčé: od koga bole so bláženi, kí poslüšajo rêč Božo, i varjejo jo. 29Gda bi se pa lüdstvo vküp správlalo, záčao je praviti: ete hüdi národ znamênje prosi, i znamênje se njemi ne dá, nego znamênje Jonaš proroka. 30Ár, liki je bio Jonaš znamênje Ninivitáncom, tak bode i Sin človeči národi etomi. 31Kralíca jüga gori stáne na sôdnj dén z možami etoga národa, i skvarjüvala je bode, kâ je prišla od krajôv zemle poslüšat modrôst Šalamonovo; i ovo več je eti od Šalamona. 32Možjé Ninive gori stánejo vu sôdbi z etim národom, i skvarjüvali ga bodo, ka so se povrnoli na predgo Jônašovo; i ovo več je od Jónaša eti. 33Nišče pa svêčo, gda jo vužgé, ne dene vu skrivnost, niti pod merico, nego vu posvečnjek; naj notri idôči vu hižo, svetlost vídijo. 34Svetlost têla je okô; záto, gda bode okô tvoje prôsto, i celo têlo tvoje bode svetlost. Či pa hüdo bode, i têlo tvoje kmično bode. 35Záto glédaj, naj svetlost, štera je v tebi, kmica ne bode. 36Záto či je têlô tvoje cêlo svetlo, i nema kákšega tála kmičnoga, bode svetlo cêlo, liki gda te svêča z blískanjem presvetí.
III.
37Gda bi pa ešče gúčao, proso ga je níki Farizeuš, ka bi obêdivao ž njim. Notri idôči pa, k stoli si je seo. 38Farizeuš pa vidôči, čüdivao se je, ka se je, prvle nemujo pred obedom. 39Erčé pa Gospôd k njemi: zdaj ví Farizeuške to z vünêšnje pehára i sklede čístite; to znotrèšnje vaše je pa puno zgrablivosti i hüdôbe. 40Nespametni, jeli je nej včíno i to znotrêšnje, kí je to zvönêšnje včíno? 41Dönok z onoga, štera so z nôtra, dájte ž njega álmoštvo; i ovo vsa bodo vám čista. 42Ali jaj vám Farizeušom, kâ desetínite metico i vendrit, i vsáko zelenjé, i preidete sôbdo i lübézen Božo. Eta je potrêbno činiti, i ona nej niháti. 43Jaj vám Farizeušom, kâ lübite prvosidênje vu správiščaj i poklánjanje na placáj. 44Jaj vám pisáčom i Farizeušom skazlívcom, ka ste, liki grobovje skriti, i lüdjé, kí po njíh, hodijo, neznajo. 45Odgovoréči pa níki z med právdeníkmi, erčé njemi: Vučitel, eta govoréči i nás ošpotávaš? 46On je pa erkao: i vám právdeníkom jaj, kâ požmečávate lüdstvo z neprenošenov žméčavov, i samí se z ednim prstom vašim ne doteknete žméčave. 47Jaj vám, kâ cimprate grobe prorokom, očeve vaši so je pa bujli. 48Záto svedočite, ka se vám vídijo dela očév vaši, kâ so je oni istina vmôrili; ví pa cimprate njim grobe. 49Záto i modrôst Boža velí: pošlem med njé proroke i apoštole, i z med njimi níke vmoríjo i preganjali je bodo. 50Naj se vö zišče krv vsê prorokov preleána od začétka svêta od národa etoga. 51Od krvi Abelove notri do krvi Zakariášove vmorjenoga med oltárom i hižom. Zaistino velim vám: vö se zišče od národa etoga. 52Jaj vám pravdeníkom, kâ ste v kraj vzéli klüč znanosti; samí notri neidete, i notri idôčim prepovedávate. 53Govoréči pa on eta k njim, záčali so se pisáčke i Farizeuške močno prôti držati i spitávajôšci ga od vnôgoga dugavánja. 54Šütajôči za njim i ískajôči, kak bi mogli kâ z vüst njegovi vloviti, s kim bi ga tôžili.
Currently Selected:
Lükáč 11: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
