Janez 11
11
Obuditev Lazarja
1Bil pa je nekdo bolan, Lazar iz Betanije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. 2Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi; njen brat Lazar je bil bolan. 3Sestri sta mu torej sporočili: »Gospod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan.« 4Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v božjo slavo, da se po njej poveliča božji Sin.«
5Jezus je ljubil Marto in njeno sestro in Lazarja. 6Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil, 7potem pa je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo!« 8Učenci mu rečejo: »Učenik, pravkar so te hoteli Judje kamnáti in zopet greš tja?« 9Jezus je odgovoril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker gleda luč tega sveta. 10Če pa kdo hodi ponoči, se spotakne, ker pri njem ni luči.« 11To je izgovoril in nato jim je rekel: »Naš prijatelj Lazar spi, jaz pa grem, da ga zbudim.« 12Njegovi učenci so mu torej rekli: »Gospod, ako spi, bo ozdravel.« 13Jezus pa je govoril o njegovi smrti, a oni so mislili, da govori o počitku v spanju. 14Tedaj jim je Jezus naravnost povedal: »Lazar je umrl 15in zaradi vas se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« 16Tomaž, ki se imenuje Dvojček, je tedaj rekel tovarišem: »Pojdimo še mi, da umrjemo z njim.«
17Jezus je tedaj prišel in ga dobil, ko je bil že štiri dni v grobu. – 18Betanija pa je bila blizu Jeruzalema, oddaljena kakih petnajst tečajev. – 19Mnogo Judov je bilo prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. 20Ko je torej Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti, Marija pa je sedela doma. 21Marta je Jezusu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl. 22A tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga poprosiš.« 23Jezus ji reče: »Tvoj brat bo vstal.« 24Marta mu odgovori: »Vem, da bo vstal ob vstajenju, poslednji dan.« 25Jezus ji reče: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umrje; 26in kdor koli živi in veruje v mene, vekomaj ne bo umrl. Veruješ to?« 27»Dà, Gospod,« mu reče: »jaz verujem, da si ti Kristus, božji Sin, ki mora priti na svet.«
28Po teh besedah je odšla in na tihem poklicala svojo sestro Marijo in rekla: »Učenik je tukaj in te kliče.« 29Ko je ta to slišala, je hitro vstala in stopila k njemu; 30Jezus namreč še ni bil prišel v vas, ampak je bil še na kraju, kjer ga je bila srečala Marta. 31Ko so torej Judje, ki so bili z njo v hiši in jo tolažili, videli, da je Marija hitro vstala in šla ven, so šli za njo, misleč, da gre h grobu, da bi se tam zjokala.
32Ko je Marija prišla tja, kjer je bil Jezus, in ga je zagledala, mu je padla k nogam ter mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.« 33Ko jo je tedaj Jezus videl, da joka in da jokajo Judje, ki so prišli z njo, se je v duhu raztožil; in zadrhtel je 34ter je rekel: »Kam ste ga položili?« Rečejo mu: »Gospod, pridi in poglej!« 35In Jezus se je zjokal. 36Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je ljubil!« 37Nekateri izmed njih pa so rekli: »Ali ni mogel on, ki je oči odprl slepemu, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«
38Jezus se spet raztoži in gre h grobu. Bila je to votlina in k njej je bil prislonjen kamen. 39Jezus veli: »Odvalite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu reče: »Gospod, že dehni; kajti že četrti dan leži.« 40Jezus ji reče: »Ali ti nisem dejal, da boš videla božjo slavo, če boš verovala?« 41Odvalili so torej kamen. Jezus pa je povzdignil oči kvišku in rekel: »Oče, zahvalim te, da si me uslišal. 42Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi okoli stoječega ljudstva sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« 43In ko je to izrekel, je z močnim glasom zaklical: »Lazar, pridi ven!« 44In umrli je prišel ven, na nogah in rokah povezan s povoji, in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim reče: »Razvežite ga in pustite, naj hodi.«
Judovski voditelji sklenejo Jezusa usmrtiti
Mt 26,1–5; Mr 14,1–2; Lk 22,1–2
45Mnogo Judov, ki so bili prišli k Mariji in so videli, kaj je storil, je verovalo vanj; 46nekateri izmed njih pa so odšli k farizejem in so jim povedali, kaj je Jezus storil.
47Veliki duhovniki in farizeji so torej sklicali zbor in so govorili: »Kaj naj počnemo? Kajti ta človek dela mnogo čudežev. 48Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj in prišli bodo Rimljani ter pokončali naš kraj#11,48 naš kraj. Grška beseda »tópos« (kraj, prostor) tukaj najverjetneje pomeni tempelj. in naš narod.« 49Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste 50in ne pomislite, da je za vas bolje, da eden umrje za ljudstvo in ne propade ves narod.« 51Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je kot veliki duhovnik tistega leta prerokoval, da mora Jezus umreti za narod; 52pa ne samo za narod, ampak da bi zbral razkropljene božje otroke. 53Od tega dne je bilo torej med njimi sklenjeno, da ga usmrtijo.
54Jezus torej ni več očitno hodil med Judi, ampak je od tam odšel v pokrajino blizu puščave, v mesto, imenovano Efrem, in je s svojimi učenci tam ostal.
VII. Zadnja velika noč
1. Pred trpljenjem
Velika noč je blizu
55Bila pa je blizu judovska velika noč in mnogo ljudi z dežele je šlo pred veliko nočjo v Jeruzalem, da bi se očistili. 56In iskali so Jezusa ter v templju stojé med seboj govorili: »Kaj se vam zdi? Ali morebiti ne pride na praznik?« 57Veliki duhovniki in farizeji pa so bili dali povelje, naj naznani, če kdo zve, kje je, da ga bodo prijeli.
Currently Selected:
Janez 11: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
