Janez 12
12
Maziljenje v Betaniji
Mt 26,6–13; Mr 14,3–9
1Šest dni pred veliko nočjo je Jezus prišel v Betanijo, kjer je bival Lazar, ki je bil umrl in ga je Jezus obudil od mrtvih. 2Tam so mu napravili gostijo in Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi. 3Marija je vzela funt dragocenega olja iz pristne narde#12,3 iz pristne narde. Narda je rastlina na Vzhodu, iz katere so izdelovali dragoceno, dišeče olje. in je Jezusu mazilila noge ter mu jih obrisala s svojimi lasmi, in hiša se je napolnila z vonjem olja. 4Tedaj je rekel eden izmed njegovih učencev, Juda Iškarijot, ki ga je pozneje izdal: 5»Zakaj se to olje ni prodalo za tristo denarjev in razdalo ubogim?« 6Tega pa ni rekel, kakor da bi imel skrb za uboge, ampak ker je bil tat in je imel denarnico ter je izmikal, kar se je devalo vanjo. 7Jezus je rekel: »Pústi jo, za moj pogrebni dan ga je prihranila. 8Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.«
9In velika množica Judov je zvedela, da je tam, in prišli so ne le zaradi Jezusa, marveč da bi videli tudi Lazarja, ki ga je obudil od mrtvih. 10Veliki duhovniki pa so sklenili umoriti tudi Lazarja, 11ker je mnogo Judov zaradi njega odhajalo in verovalo v Jezusa.
Mesijanski vhod v Jeruzalem
Mt 21,1–11; Mr 11,1–11; Lk 19,28–40
12Ko je drugi dan velika množica, ki je bila prišla na praznik, slišala, da prihaja Jezus v Jeruzalem, 13so vzeli palmove veje, mu šli naproti in klicali:
»Hozana,
blagoslovljèn, ki prihaja v Gospodovem imenu,
kralj Izraelov!«
14In Jezus je našel osliča in je sédel nanj, kakor je pisano:
15»Ne boj se, hči sionska,
glej, tvoj kralj prihaja,
sedeč na osličjem žrebetu.«#12,15 Zah 9,9.
16Tega njegovi učenci sprva niso razumeli; ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to o njem pisano in da so mu to storili. 17Pričevala je torej množica, ki je bila z njim, ko je iz groba poklical Lazarja in ga obudil od mrtvih. 18Zaradi tega mu je množica tudi prišla naproti, ker so bili slišali, da je storil ta čudež. 19Farizeji so torej med seboj govorili: »Vidite, da nič ne opravite; glejte, ves svet je odšel za njim!«
Jezus oznani svoje poveličanje s svojo smrtjo
20Bilo pa je med tistimi, ki so prihajali o prazniku molit, nekaj Grkov. 21Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, Jezusa bi radi videli.« 22Filip gre povedat Andreju, Andrej in Filip pa povesta Jezusu. 23Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. 24Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. 25Kdor ljubi svoje življenje, ga bo izgubil; in kdor svoje življenje na tem svetu sovraži, ga bo ohranil za večno življenje. 26Če kdo služi meni, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo služi meni, ga bo Oče počastil. 27Zdaj je moja duša vznemirjena in kaj naj rečem? ‚Oče, reši me iz te ure‘? Ne! Zato sem v to uro prišel. 28Oče, poveličaj svoje ime!«
Tedaj je prišel glas z neba: »Poveličal sem ga in ga bom še poveličal.«
29Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila, da je zagrmelo. Drugi so rekli: »Angel mu je govoril.« 30Jezus je odgovoril in rekel: »Ta glas ni prišel zaradi mene, ampak zaradi vas. 31Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan. 32In jaz bom, ko bom z zemlje povišan, vse pritegnil k sebi.« 33To pa je govoril, da je označil, kakšne smrti bo umrl.
34Ljudstvo mu je odgovorilo: »Mi smo slišali iz postave, da Kristus ostane vekomaj; kako praviš ti, da mora biti Sin človekov povišan? Kdo je ta Sin človekov?« 35Jezus jim je rekel: »Le še malo časa je luč med vami. Hodíte, dokler imate luč, da vas ne objame tema. Kdor namreč hodi v temi, ne ve, kam gre. 36Dokler imate luč, verujte v luč, da boste otroci luči.«
To jim je Jezus povedal ter je odšel in se jim skril.
Zaključek: Nevera Judov
37Čeprav je vpričo njih storil toliko čudežev, niso verovali vanj, 38da so se spolnile besede preroka Izaija, ki jih je govoril:
»Gospod, kdo je veroval temu, kar je slišal od nas,
in Gospodova roka – komu se je razodela?«
39Zato niso mogli verovati, ker je Izaija tudi rekel:
40»Oslepil je njih oči in zakrknil njih srce,
da bi z očmi ne videli in s srcem ne umeli
ter bi se ne spreobrnili
in bi jih jaz ne ozdravil.«#12,40 Iz 6,9sl.
41To je rekel Izaija, ko je videl njegovo slavo in je govoril o njem. 42Vendar so tudi mnogi izmed voditeljev verovali vanj, a zaradi farizejev tega zato niso priznavali, da bi ne bili izobčeni iz shodnice. 43Svojo čast pred ljudmi so namreč ljubili bolj ko božjo čast.
44Jezus je bil zaklical: »Kdor veruje v mene, ne veruje v mene, temveč v njega, ki me je poslal; 45in kdor vidi mene, vidi njega, ki me je poslal. 46Jaz sem prišel na svet kot luč, da nihče, kdor veruje v mene, ne ostane v temi. 47In če kdo moje besede sliši in jih ne spolni, ga jaz ne sodim; zakaj nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da bi svet rešil. 48Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika; nauk, ki sem ga oznanil, ta ga bo sodil poslednji dan. 49Zakaj jaz nisem govoril sam od sebe; ampak Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj oznanim. 50In vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej govorim jaz, govorim tako, kakor mi je rekel Oče.«
Currently Selected:
Janez 12: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
