Luka 7
7
Ozdravljenje stotnikovega služabnika
Mt 8,5–13; Jn 4,43–54
1Ko je končal svoje besede pred poslušajočim ljudstvom, je šel v Kafarnaum.
2Pri nekem stotniku je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag. 3Ko je slišal o Jezusu, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in njegovega služabnika ozdravil. 4Ti so prišli k Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: »Vreden je, da mu to storiš; 5rad ima namreč naš narod in shodnico nam je sezidal.« 6Jezus je šel z njimi. Ko pa že ni bil več daleč od hiše, je stotnik poslal k njemu prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da prideš pod mojo streho. 7Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo, in moj služabnik bo ozdravljen. 8Zakaj tudi jaz, ki sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj, pravim temu: ‚Pojdi‘ in gre; in drugemu: ‚Pridi‘ in pride; in svojemu služabniku: ‚Stôri to‘ in storí.« 9Ko je Jezus to slišal, se je začudil; in se je obrnil ter množici, ki ga je spremljala, rekel: »Resnično, povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.« 10In ko so se poslanci vrnili domov, so služabnika, ki je bil bolan, našli zdravega.
Obuditev mladeniča iz Naima
11Nato je šel v mesto, z imenom Naim, in z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. 12Ko pa se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. 13Ko jo je Gospod videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« 14In pristopil je ter se dotaknil nosil – nosilci pa so obstali – in je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« 15In mrtvi je sédel in začel govoriti; in dal ga je njegovi materi. 16In vse je obšel strah in hvalili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« 17In ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in po vsej okolici.
Vprašanje Janeza Krstnika in Jezusovo pričevanje o njem
Mt 11,2–15
18O vsem tem so Janezu sporočili njegovi učenci. In Janez je poklical dva izmed svojih učencev 19ter ju poslal h Gospodu vprašat: »Ali si ti, kateri mora priti, ali naj čakamo drugega?« 20Moža sta prišla k njemu in rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi vprašat: ‚Ali si ti, kateri mora priti, ali naj čakamo drugega?‘« 21Prav tisti čas jih je mnogo ozdravil od bolezni in nadlog in hudih duhov in je mnogim slepim podaril vid. 22In odgovoril jima je: »Pojdita in Janezu sporočita, kar sta videla in slišala: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo, gluhi dobivajo sluh, mrtvi se obujajo, ubogim se oznanja blagovest; 23in blagor mu, kdor se nad menoj ne spotakne.«
24Ko pa sta Janezova poslanca odšla, je začel ljudstvu govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? 25Ali kaj ste šli gledat? Človeka, oblečenega v mehka oblačila? Glejte, ti, ki se imenitno oblačijo in živijo v razkošju, prebivajo v kraljevskih palačah. 26Ali kaj ste šli gledat? Preroka? Dà, povem vam, več ko preroka. 27Zakaj ta je tisti, ki je o njem pisano:
‚Glej, svojega glasnika pošiljam
pred tvojim obličjem,
ki ti bo pripravil pot pred teboj.‘#7,27 Mal 3,1.
28Povem vam namreč: Med rojenimi od žená ni večjega [preroka], kakor je Janez Krstnik; kdor pa je v božjem kraljestvu najmanjši, je večji od njega.«
29Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, tudi cestninarji, vsi so priznali božjo pravičnost in so prejeli Janezov krst. 30Farizeji in učitelji postave pa so uničili namen, ki ga je imel Bog z njimi, ker se mu niso dali krstiti.
Jezusova sodba o svojem rodu
Mt 11,16–19
31»Komu naj torej primerjam ljudi tega rodu in komu so podobni? 32Podobni so otrokom, ki posedajo po trgih in si med seboj kličejo:
‚Piskali smo vam, pa niste plesali;
peli smo žalostinke, pa niste jokali.‘
33Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ni jedel kruha in ne pil vina, pa pravite: ‚Hudega duha ima.‘ 34Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravite: ‚Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.‘ 35In modrosti so vsi njeni otroci prav dali.«
Jezus odpusti grešnici, ker ljubi
36Prosil pa ga je nekdo izmed farizejev, da bi prišel k njemu na obed; in prišel je v farizejevo hišo in sédel k mizi. 37In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, je zvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, in je prinesla alabastrno posodo dišečega olja; 38jokajoč je stopila od zadaj k njegovim nogam in mu s solzami začela močiti noge; brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. 39Ko pa je farizej, ki ga je bil povabil, to videl, je rekel sam pri sebi: »Ko bi bil on prerok, bi vedel, kdo in kakšna je ženska, ki se ga dotika: da je grešnica.« 40Jezus pa se je oglasil in mu rekel: »Simon, nekaj ti imam povedati.« On pravi: »Učenik, povej!« 41»Neki upnik je imel dva dolžnika; eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. 42Ker nista mogla plačati, je obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo torej bolj ljubil?« 43Simon je odgovoril: »Menim, da tisti, kateremu je več odpustil.« On pa mu je rekel: »Prav si sodil.« 44In obrnivši se k ženi je Simonu rekel: »Vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo: vode za noge mi nisi dal, ta pa mi je s solzami močila noge in brisala s svojimi lasmi. 45Poljubil me nisi; ta pa, odkar je prišla, ni nehala poljubljati mojih nog. 46Z oljem mi nisi mazilil glave, ta pa mi je z dišečim oljem mazilila noge. 47Zato ti povem: Njeni mnogi grehi so odpuščeni, ker je mnogo ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« 48Njej pa je rekel: »Tvoji grehi so odpuščeni.« 49Tisti, ki so bili z njim pri mizi, so začeli sami pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celo grehe odpušča?« 50Ženi pa je rekel: »Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru!«
Currently Selected:
Luka 7: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
