Luka 8
8
Jezusovo spremstvo
1In poslej je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi ter jih učil in oznanjal božje kraljestvo. Z njim so bili dvanajsteri 2in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni, Marija s priimkom Magdalena, iz katere je odšlo sedem hudih duhov, 3in Joana, žena Herodovega oskrbnika Huza, in Suzana in mnogo drugih, ki so mu stregle s svojim premoženjem.
Prilika o sejalcu
Mt 13,1–9; Mr 4,1–9
4Ko pa se je zbirala velika množica in so iz mest prihajali k njemu, je povedal v priliki: 5»Sejalec je šel seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg poti in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. 6Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. 7Drugo je padlo na sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zraslo, ga je zadušilo. 8Drugo je padlo na dobro zemljo in je zraslo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to govoril, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«
Zakaj v prilikah
Mt 13,10–15; Mr 4,10–12
9Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj ta prilika pomeni. 10On jim je rekel: »Vam je dano razumeti skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo.
Razlaga prilike o sejalcu
Mt 13,18–23; Mr 4,13–20
11Prilika pa pomeni to: Seme je božja beseda. 12Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo; nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih src, da ne verujejo in se ne rešijo. 13Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, kadar jo slišijo – pa nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. 14Seme pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredó ter se v skrbeh in bogastvu in nasladnostih življenja zadušé in ne obrodé sadu. 15Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter v potrpljenju obrodé sad.
Prilika o svetilki
Mr 4,21–25
16Nihče pa svetilke, ki jo prižge, ne pokriva s posodo, tudi je ne postavlja pod posteljo, temveč na svetilnik, da tisti, ki prihajajo noter, svetlobo vidijo. 17Nič ni namreč skrito, kar bi se ne razodelo, in nič skrivno, kar bi se ne zvedelo in ne prišlo na svetlo. 18Glejte torej, kako poslušate! Zakaj kdor ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar misli, da ima.«
Jezusovi pravi sorodniki
Mt 12,46–50; Mr 3,31–35
19Prišli pa so k njemu njegova mati in bratje, pa se zaradi množice niso mogli sniti z njim. 20Sporočilo se mu je: »Tvoja mati in tvoji bratje stojé zunaj in te želé videti.« 21On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so ti, ki božjo besedo poslušajo in spolnjujejo.«
Jezus pomiri vihar na morju
Mt 8,23–27; Mr 4,35–41
22Nekoč v teh dneh je s svojimi učenci stopil v čoln in jim rekel: »Prepeljimo se na drugo stran jezera!« In odrinili so. 23Med vožnjo pa je zaspal. In prihrumel je na jezero silen vihar in čoln je zajemal vodo, da so bili v nevarnosti. 24Pristopili so tedaj in ga zbudili s klicem: »Učenik, Učenik, potapljamo se!« In vstal je ter zapretil vetru in valovom: in ponehali so in je nastala tišina. 25Rekel pa jim je: »Kje je vaša vera?« Prestrašili so se in se začudili ter med seboj govorili: »Kdo je neki ta, da celo vetrovom in vodi ukazuje in so mu pokorni?«
Obsedenec iz Gerase
Mt 8,28–34; Mr 5,1–20
26In odpluli so proti Geraški deželi, ki je nasproti Galileji. 27Ko je stopil na suho, mu je od mesta prišel nasproti mož, ki je bil obseden in se že dolgo časa ni oblačil in ni stanoval v hiši, ampak v grobeh. 28Ko je zagledal Jezusa, je zakričal, padel predenj in rekel z močnim glasom: »Kaj imaš ti z menoj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, ne muči me!« 29Veleval je bil namreč nečistemu duhu, naj izide iz človeka. Zakaj že mnogokrat ga je bil pograbil; vklepali so ga v verige in okove in ga čuvali, pa je vezi vselej potrgal in hudi duh ga je gonil na zapuščene kraje. 30Jezus ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija,« je odgovoril, kajti veliko hudih duhov ga je bilo obsedlo. 31Prosili so ga, naj bi jim ne velel oditi v brezno. 32Bila pa je tam velika čreda svinj, ki so se pasle na gori. In prosili so ga, da bi jim dovolil iti vanje, in jim je dovolil. 33Hudi duhovi so torej zapustili človeka in šli v svinje; in čreda je planila po bregu v jezero in se utopila. 34Ko pa so pastirji videli, kaj se je zgodilo, so zbežali in to razglasili po mestu in po vaseh. 35In šli so gledat, kaj se je zgodilo, in so prišli k Jezusu in našli človeka, iz katerega so bili odšli hudi duhovi, sedečega pri Jezusovih nogah, oblečenega in pri zdravi pameti. In groza jih je obšla. 36Kateri pa so bili videli, so jim povedali, kako je bil obsedenec rešen. 37In vsa množica iz geraške okolice ga je prosila, naj odide od njih, ker jih je navdajal velik strah. Stopil je torej v čoln in se vrnil. 38Mož pa, iz katerega so odšli hudi duhovi, ga je prosil, da bi smel biti pri njem. Toda Jezus ga je odslovil z besedami: 39»Vrni se na svoj dom in pripoveduj, kako velike reči ti je Bog storil.« In odšel je ter oznanjal po vsem mestu, kaj vse mu je Jezus storil.
Ozdravljenje krvotočne žene in obuditev Jairove hčere
Mt 9,18–26; Mr 5,21–43
40Ko pa se je Jezus vračal, ga je sprejela množica, zakaj vsi so ga pričakovali. 41In glej, prišel je mož, po imenu Jair, ki je bil načelnik shodnice. Padel je Jezusu k nogam in ga prosil, da bi prišel v njegovo hišo; 42imel je namreč edino hčer pri kakih dvanajstih letih in ta je umirala. Medtem pa, ko je šel Jezus tja, so ga množice stiskale. 43In neka žena, ki je že dvanajst let imela krvotok in je za zdravnike potrošila vse svoje imetje, pa pri nobenem ni mogla dobiti zdravja, 44je pristopila od zadaj in se dotaknila roba njegove obleke: in pri tej priči se je tok njene krvi ustavil. 45In Jezus je rekel: »Kdo se me je dotaknil?« Ko pa so vsi zanikali, je rekel Peter in tisti, ki so bili z njim: »Učenik, množica se te tišči in te stiska; in ti praviš: ‚Kdo se me je dotaknil?‘« 46Jezus je pa rekel: »Dotaknil se me je nekdo, zakaj čutil sem, da je moč šla od mene.« 47Ko pa je žena videla, da ni ostala neopažena, je drhteč pristopila in padla predenj ter vpričo vsega ljudstva priznala, zakaj se ga je dotaknila in kako je v hipu ozdravela. 48On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je ozdravila. Pojdi v miru!«
49Še je govoril, ko pride nekdo iz načelnikovega doma in mu naznani: »Tvoja hči je umrla, ne nadleguj več Učenika!« 50Ko je to Jezus slišal, mu je rekel: »Ne boj se, samo veruj in bo rešena!« 51Šel je v hišo in ni pustil nikomur drugemu, da bi z njim vstopil, kakor Petru, Janezu in Jakobu, dekličinemu očetu in njeni materi. 52Vsi so jokali in žalovali za njo. On pa je rekel: »Ne jokajte, ni umrla, ampak spi.« 53In posmehovali so se mu, ker so vedeli, da je umrla. 54On pa jo je prijel za roko in zaklical: »Deklica, vstani!« 55In njen duh se je vrnil in je takoj vstala. In naročil je, naj ji dajo jesti. 56Njeni starši so ostrmeli; on pa jim je naročil, naj nikomur ne pravijo, kaj se je zgodilo.
Currently Selected:
Luka 8: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
