Luka 9
9
Jezus razpošlje apostole
Mt 10,1.5–16; Mr 6,7–13
1Sklical pa je dvanajstere apostole ter jim dal moč in oblast nad vsemi hudimi duhovi in da bi ozdravljali bolezni. 2In poslal jih je oznanjat božje kraljestvo in ozdravljat bolnike 3in jim je rekel: »Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. 4In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. 5In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje!«
6Šli so torej in hodili od vasi do vasi, oznanjali blagovest in povsod ozdravljali.
Herod in Jezus
Mt 14,1–2; Mr 6,14–16
7Slišal pa je četrtni oblastnik Herod o vsem, kar se je po njem godilo; bil je v skrbeh, ker so nekateri govorili, da je Janez vstal od mrtvih, 8nekateri pa, da se je prikazal Elija, nekateri zopet, da je vstal kateri izmed starih prerokov. 9Herod pa je rekel: »Janeza sem dal jaz obglaviti; kdo pa je ta, o katerem slišim take reči?« In želel ga je videti.
Vrnitev apostolov in pomnožitev kruha
Mt 14,13–21; Mr 6,30–44; Jn 6,1–13
10Apostoli so se vrnili in mu povedali vse, kar so storili. In vzel jih je s seboj in se umaknil v stran, v samoten kraj, ki je pri Betsajdi. 11Množice pa so to zvedele in šle za njim. Sprejel jih je in jim govoril o božjem kraljestvu in tiste, ki so potrebovali ozdravljenja, je ozdravljal. 12Dan pa se je začel nagibati. In pristopili so dvanajsteri in mu rekli: »Odpústi množice, da odidejo v bližnje vasi in pristave in prenočijo ter dobijo živeža; zakaj tukaj smo v samotnem kraju.« 13Toda rekel jim je: »Dajte jim vi jesti!« Oni pa so dejali: »Nimamo več kakor pet hlebov in dve ribi, razen če bi šli in kupili jedi za vse to ljudstvo.« 14Bilo pa je okoli pet tisoč mož. In rekel je svojim učencem: »Posadite jih v skupinah po petdeset!« 15Storili so tako in jih vse posadili. 16Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil ter razlomil in jih dajal učencem, da bi jih položili pred množico. 17In vsi so jedli in se nasitili. In pobrali so, kar jim je ostalo, dvanajst polnih košar.
Peter izpove vero
Mt 16,13–20; Mr 8,27–30
18Ko je bil nekoč v molitvi na samem, so bili z njim učenci in povprašal jih je: »Kdo, pravijo množice, da sem?« 19Oni so odgovorili: »Janez Krstnik; drugi: Elija; drugi pa, da je vstal kateri izmed starih prerokov.« 20Rekel jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Peter in rekel: »Božji maziljenec.« 21On pa jim je strogo prepovedal to komu praviti 22in je povedal:
Prva napoved trpljenja
Mt 16,21–23; Mr 8,31–33
»Sin človekov mora veliko trpeti in biti zavržen po starešinah, velikih duhovnikih in pismoukih in biti umorjen in tretji dan vstati.«
Če kdo hoče za menoj
Mt 16,24–28; Mr 8,34–9,1
23Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. 24Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene, ga bo rešil. 25Kaj si namreč človek pomaga, če si ves svet pridobi, sebe pa zavrže ali pogubi? 26Zakaj kdor se bo sramoval mene in mojih besed, tega se bo sramoval Sin človekov, kadar pride v svojem in Očetovem in svetih angelov veličastvu.
27Resnično, povem vam: So nekateri izmed tu stoječih, ki ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo videli božjega kraljestva.«
Spremenjenje na gori#9,28–36 Spremenjenje na gori. Prim. 2 Pt 1,16–18.
Mt 17,1–8; Mr 9,2–8
28Nekako osem dni po tem govoru je vzel s seboj Petra, Jakoba in Janeza in šel na goro molit. 29In ko je molil, se je podoba njegovega obličja spremenila in njegovo oblačilo je postalo belo in se je svetilo. 30In glej, dva moža sta govorila z njim; bila sta Mojzes in Elija; 31prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovi smrti, ki ga je čakala v Jeruzalemu. 32Petra in njegova tovariša pa je bil premagal spanec; ko so se predramili, so videli njegovo veličastvo in onadva moža, ki sta stala pri njem. 33Ko pa sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredímo tri šotore: enega tebi, enega Mojzesu in enega Eliju!« In ni vedel, kaj govori. 34Ko je to govoril, se je naredil oblak, ki jih je obsenčil; in zbali so se, ko sta onadva stopila v oblak. 35Prišel pa je iz oblaka glas, ki je govoril: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« 36In ko je ta glas nastal, je bil Jezus sam. In oni so molčali in niso v tistem času povedali nikomur nič tega, kar so bili videli.
Ozdravljenje božjastnega dečka
Mt 17,14–18; Mr 9,14–27
37Naslednji dan, ko so prišli z gore, mu je prišla naproti velika množica. 38In glej, mož iz ljudstva je zaklical: »Učenik, prosim te, ozri se na mojega sina, zakaj moj edinec je. 39Glej, neki duh ga napada, da nenadoma zakriči, in ga meče in trga, tako da se peni, in ko ga muči, se komaj loči od njega. 40Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.« 41Jezus pa je odgovoril: »O neverni in popačeni rod! Doklej bom pri vas in vas prenašal? Privedi svojega sina semkaj!« 42In ko je ta prihajal, ga je hudi duh vrgel in stresel. Jezus pa je nečistemu duhu zapovedal in dečka ozdravil ter ga izročil očetu.
43Vsi pa so strmeli nad božjim veličastvom.
Druga napoved trpljenja
Mt 17,22–23; Mr 9,30–32
Ko so se vsi čudili vsemu temu, kar je delal, je svojim učencem rekel: 44»Vtisnite si v srce te besede: Sin človekov bo namreč izdan v roke ljudem.« 45Oni pa te besede niso umeli; bila je namreč zakrita pred njimi, da je niso razumeli, toda bali so se ga vprašati o tej stvari.
Kdo je največji
Mt 18,1–5; Mr 9,33–37
46Prišla pa jim je misel, kdo bi bil med njimi največji. 47Jezus pa, ki je videl misel njih srcá, je vzel otroka, ga postavil poleg sebe 48in jim rekel: »Kdor koli sprejme tega otroka v mojem imenu, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Zakaj kdor je med vami vsemi najmanjši, ta je velik.«
Uporaba Jezusovega imena
Mr 9,38–40
49Spregovoril pa je Janez in rekel: »Učenik, videli smo nekoga, ki je v tvojem imenu izganjal hude duhove, pa smo mu branili, ker ne hodi z nami.« 50Jezus pa mu je rekel: »Ne branite; kdor namreč ni zoper vas, je za vas.«
IV. Jezusova pot v Jeruzalem
Negostoljuben sprejem v samarijski vasi
51Ko pa so se dopolnjevali dnevi, ko bi bil vzet v nebo, se je tudi sam namenil iti v Jeruzalem. 52In poslal je pred seboj glasnike; ti so šli in stopili v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče. 53Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. 54Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?« 55Toda obrnil se je in ju posvaril: [»Ne vesta, kakšnega duha sta; 56Sin človekov ni prišel življenj uničevat, ampak reševat.«] In odšli so v drugo vas.
Kaj Jezus zahteva od učencev
Mt 8,19–22
57Ko so šli po poti, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« 58Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« 59Drugemu je pa rekel: »Hôdi za menoj!« Ta je dejal: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in svojega očeta pokopljem.« 60Toda rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo, ti pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo!« 61Še drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod; toda dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« 62Jezus pa mu je rekel: »Nihče, kdor roko položi na plug in se ozira nazaj, ni pripravljen za božje kraljestvo.«
Currently Selected:
Luka 9: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
