Matius 24
24
“Allah owi werik aphwami muon enat modok moluktua ani o,” oluk moʼgulentesi wene
(Markus 13:1-2; Lukas 21:5-6)
1At Yesus Allah owi werikmu en libagarik lasumu re, at osi iak wogu legesa aʼge ebano eʼbek wegesarik e, disogo moʼgulegisa,
“Allah owi werik aʼge etle hil yethemen,” oluk moʼgulegisa. 2Asogo moʼgulegisema, at en e,
“His o werik eba ʼberlegat henil hegep a? Helep ebam louk-louk werik eba mesik ukpo erlakma en, we, modok perlengsogo en moluksogo hwikhouwa ani o, oluk, demat moʼgulhentegis o,” oluk moʼgulentesi.
“Naduk naduk disogo wiagaphonobua ani o,” oluk moʼgulentesi wene
(Markus 13:3-13; Lukas 21:7-19)
3Asogo moʼgulontoluk e, dom Zaitun duk pam ligagarik hweriogo oruakma, at iak wogu legesa aʼge ebano eʼbek wegesarik onomu nak welat e, disogo moʼgulegisa,
“Hat en moʼgulnentigen ano re, metne erlige en ema o. Hat hebe wagalat, o ologun pam tagalat, tigoluk tagokhwe, ʼge aʼge naduk agoma nis nenede weʼgerlema. Wene seʼgeksogo moʼgulnentemen o,” oluk moʼgulegisema, 4at Yesus en e,
“Aphwami en lalhonobuano oluk e, henebabut heberlogo welemis o. 5Aphwami enebe esan en ononuk an nonuk aʼge tualogo re, disogo il wema,
Kristus ano an nebe wegi yuat o, oluk, eniak demat ʼgelaʼge aphwami aʼbigat lalenebil wema ani o. 6Asogo til wagaihwe, weim horogat obogumu eniak henesaʼgo holugulat, walegat obogumu onobok holugulat, tugulat e, henede borlogouk ogup o. Asogo ema aʼgeat de, o ologun pam ema aʼge ai owan o. 7Di aphwami yu aphwami enaʼgul onuk loʼbok weim ʼgagalugulat, ap ononuk logo aʼge onosi eneragam aʼge loʼbok weim ʼgagalugulat, o di owi yu owi soʼboru obuk agalat, mouk erlanghasulat, tua o. 8Aʼgeat de, ai re, hwami malik dagonobuogoluk onoʼborl serlem togwi ai ʼgelaʼge, naduk naduk houwa re, aiat o.
9Ai erlige re, aphwami enaʼgul onuk loʼbok en, an nonuk oluk,
His e, at osi, oluk henebe enebit modok takhonobogulat e, henebe tenakhonoboluk, is pema en ʼgoʼbu wathonobogulat, henebe ʼbeʼgi wathonobogulat, tuagoluk eneʼbek wokhonoboluk laga lema ani o. 10Arugukhwe, is aphwami pema enede Allah ebam heʼberik pegesa aʼgeat de, enebe esanat enede ʼbuk otluk ukpoluk libemarik e, at ap mesik enat mesik woruagoluk woluk lasulat, ap mesik en ap mesik olot het ebam pasulat, tua ani o. 11Ye, is nin pema eniak eseiyat Allah iak moʼgulontogwi aʼge ʼgelaʼge takpoluk heneʼbek wemarik e, aphwami modok aʼbigat lalonobua o. 12Asogo modok til wemma re, is aphwami enebabut modok wiak emarik e, is-is enedesogo welema aʼge ai pobuk enede horl etil wema o. 13Aʼgeat de, sa en epe mosogo modok welema holuk e, o ologun pam Allah en agap delua o. 14Ye, Allah en eragam onobouwa aʼge op wene yu, di aphwami yu aphwami modok enaluk emagoluk o di owi yu owi moʼgulentil lagup holuk e, o ologun pam arat ema o,” oluk moʼgulentesi.
“Modok wiaksogo houwa o,” oluk moʼgulentesi wene
(Markus 13:14-23; Lukas 21:20-24)
15Asogo moʼgulentesirik e, pobuk mesik disogo moʼgulentesi,
“His en pelal wogo aʼge yu onuk moʼgulogulat e, opsogo pobi togu lomup o. Ap Daniel Allah iak moʼgulentasu laga aʼge ano en eselat e,
Aphwami en enemelmel aʼge togwiam ogoiyesogo ʼbogolua aʼge o Allah uʼgwarek owi edikpogwi holuk, (Daniel 9:27, 11:31, 12:11)
16aphwami o Yudea doʼgo aʼge ebano hweiye re, dom petne ligemak o. 17Hweiye ligomogoluk holuk, aphwami pema o dum pam ligagarik wolomtik, togolik ʼbu emarik en enaʼge di aʼge yu aʼge o pam wa ʼgwilo erlakma en, we, hweiye ʼbekhirat ligemak o. 18Ye, is aphwami pema yabuk oʼgwe en, soʼboru eʼgelaʼgwe en, togolik o pam onosum wau wom erlakma en, we, eba enat hweiye ʼbekhirat ligemak o. 19Asogo ligagalat e, is hwami malik onogola aʼge ai emin, enemalik ʼget dogo agamu wogontogwi aʼge ai emin, wiaksogo houwa ai, eige! Nede o. 20His hweiye lagup ai, o wiak pam de a? Agauwa sabit pam seʼban ogukhwe de a, louwano oluk e, seʼban ogu lomup o. 21O ai erlige wiak ema ai re, naduk Allah en di aʼge yu aʼge walhesi ai hwerli en ʼbekhit, o yogodak ya hwerli re, ai ʼgelaʼge mesik tu erlak. Ye, pobuk mesik modok tua erlak aʼgeat de, mesik erlige aiat wiak loksogo tisoma hagup o. 22Wiak tisoma hagup ai re, at Allah en e,
Hwerli ai hwerli arat o, oluk u erlakma en mo elipmu re, aphwami ʼberlegat perlengsogo delonobu erlakma en wiagabenebelip o. Aʼgeat de, at eiyagai poligenebesi aʼge ai enebaget nak e,
Yogo. Wiak ano arat hegep o, oluk hwerli pouwa oruak o. 23-24Ai erlige re, is aphwami pema enepenenat ogulat e,
Kristus ano nebe anat o, ogulat, ye, is pema en e,
Allah iak moʼgulhentasu aʼge ano nebe anat o, ogulat, il wema o. Wemarik e,
Aphwami Allah en poligenebesi aʼge ebano lalonobua hwi a? Erlak hwi a, oluk lalonobuogoluk e, eniak dem ʼgelaʼge opouwagoluk elalin tu puk aʼge til wema o. Is nin e,
Kristus ano yu waga yu hemit, ogulat, is nin pema en e,
Kristus ano etle waga etle yethemit, ogulat, ogukhwe his henedemu en e, demat oluk epagup o. 25Wene ai owan lailo erlak oruakhwe hweseʼbi naduk moʼgulhentegis ai opsogo pobi togu lemis o. 26Is aphwami nin pema en moʼgulhontogulat e,
Yethemit! At ano o leimu etleba oruak o, ogwi holuk e, henil yethai lagup o. Ye, is nin pema en e,
Yethemit! At ano o abel akhit eba hisogo oruak o, ogwi holuk e, henedemu en demat oluk epagup o. 27Ai re, an abat daklau wegi ano, weik e, o obinal o mo pou wago akhit etleba en mesik erlige yebeksogo, o mo obuk oso hegit perakpou wago ai ʼgelaʼge wema o,” oluk asogo moʼgulentesirik e,
28“Ap werak aʼge oruak holuk e, sue ap werak aʼge noʼgwi ai eba odokti lagai o,” oluk moʼgulentesi.
“An abat daklau wegi ano pobuk weigoluk tagokhwe, disogo ema ani o,” oluk moʼgulentesi wene
(Markus 13:24-27; Lukas 21:25-28)
29At Yesus en asogo moʼgulentesirik, pobuk mesik disogo moʼgulentesi,
“Asogo wiak lok holukmu en agauwa aʼbik wolom erlakma en e,
O mo hik eselat, dugwi yoru erlakma en mo eselat, hwesagal ʼbogorl pam en lologo ʼbu agalat, ʼbogorl pam enanni aʼbik welagai aʼge ebano Allah en onoborlogouk hasulat, tua o. (Yesaya 13:10, 34:4)
30Asogo tisokhwe, an abat daklau wegi ano arat weigoluk, aphwami enede weʼgerlogo pobi tuagoluk ʼbogorl pam en mesik tisoam e, aphwami enaʼgul onuk loʼbok nge tugukhwe nannisogoat o hena ogola ʼbu agoma, enil nioluk aʼbigat erliknobua o. 31Asogo wagalat e, an en is malaikat Allah en ʼbogorl pam en yoʼgo peragonobou wago aʼge ebano peragonobou wagalat e, neʼbiʼgong iak loksogoat ʼbaksogo osoam e, is en aphwami an en poligenebegi aʼge ebano, erabu akhit en, orogobu akhit en, etleba akhit en, yema akhit en, o ʼbogorl edip edip eba en modok odogonobua ani o,” oluk moʼgulentesi.
Wene e ara ebam elitsogo moʼgulentesi wene
(Markus 13:28-31; Lukas 21:29-33)
32At Yesus en asogo moʼgulentesirik e, pobuk mesik disogo moʼgulentesi,
“Wene e ara ebam elitsogo moʼgulhentaik aʼge yu pobi tip o. Eʼgela erlit sebeligoluk tiso aʼge ano ebam elitsogo moʼgulhentaik. E ara ai eʼgela lologo ʼbi lasuam pobuk esemis ʼbaktagalat, erlit sebeliselat, tagokhwe re, henil holuk henede en e,
Yogo. O arat hebi ema hegi o, oluk henede pobi togu legep ai ʼgelaʼge, an en,
33Disogo ema, oluk moʼgulhentegis ano, ebe ʼberlegat tisokhwe henil holuk e,
Yogo. O ologun pam ema ano arat horok lau waga hegi o, oluk, henede opomup o. 34Disogo ema, yusogo ema, oluk moʼgulhentegis ai, aphwami o yogodak ya oruak aʼge enebe logon erlak om erlak owan oruakhweat, ebe ʼberlegat ema o, oluk demat moʼgulhentegis. 35ʼBogorl emin, ʼgwiang emin, ai erlak ema aʼgeat de, an niak ai re, erlak ema modok erlak o,” oluk moʼgulentesi.
“Metne erlige en ema oluk nis ʼberlegat neneperlak ai en, henebabut heberlogo welemis o,” oluk moʼgulentesi wene
(Markus 13:32-37; Lukas 17:26-30, 34-36)
36At Yesus en asogo moʼgulentesirik e, eʼberlik wene mesik disogo moʼgulentesi,
“An weik e, o ai erlige jam ai pam weik, oluk, aphwami modok eneperlak nak o. Ye, malaikat Allah ʼbogorl pam en yoʼgo ʼbelagonobou wago aʼge ebano ogo eneperlagat. Ye, an nebe Allah omlogoat aʼgeat de, an ogo neperlagat. We, an naik Allah nak aluk o. 37Is aphwami ap Nuh oruakhwe eria togu legesa hegitsogoat, an abat daklau wegi ano pobuk asogoat tugumu weik o. 38Ik lok owan yeʼgelil ligom erlakhwe, is aphwami ebano en seni noʼgulat, ap en hwami wogonobogulat, is nin pema en wogontugulat, tugukhwe re, at Nuh ano so ogola ʼgwegei. 39So ogola ʼgwi lagarik oruakhwe, is aphwami ebano wongat oruakma, ik lok aʼge arat yeʼgelil lasulat ik en perlengsogo warenebegei. Ai ʼgelaʼge re, an abat daklau wegi ano pobuk weik hegitsogo re, asogoat ema o. 40Ai erlige re, ap enebe ʼbiren yabuk wogumu re, mesik wasulat e, mesik ukpouwa o. 41Ye, hwami enebe ʼbiren soʼboru gandum aʼge weraruogoluk sagalugumu, mesik wasulat e, mesik ukpouwa o. 42Asogo ema ai en e, his en e,
Nonue ʼgain Onuk Logo aʼge metne erlige wema, oluk, heneperlak ai en e, henepe heberlogo yetniarok welemis o. 43Ye, ap owi eiye aʼge mesik ede en e,
O yogo hup e, jam ai pam an nowi pam yema ap mesik yogorlia waigoluk ʼguma ani o, oluk, aluk wellepma re, at ebe owi pam ʼgagalak wellepma re, o hebat posogo yogorlia wa ʼgu elep erlak o, oluk, henalugat ani o. 44Ai ʼgelaʼge re, his henede en e,
At ai erligeat wema, oluk, opogwi erlak wongat oruakhwe, an abat daklau wegi ano re, arat weikmu re, henebe degelak welemis o,” oluk moʼgulentesi.
Ap ʼgain en eragam aʼge ebabut op a? wiak a, oluk, ebam elitsogo moʼgulentesi wene
(Lukas 12:41-48)
45At Yesus en asogo moʼgulentesirik e, pobuk mesik disogo moʼgulentesi,
“Ap ʼgain aʼge mesik eiyagai tenentarok welat onsoʼboru wogonto hegitsogoat wogentasu lemagoluk, at eragam aʼge yoʼgo pasuam, at ede ʼgagalak welat ebabut ue iak oso aʼge hegitsogo tiso ai sa epegep. At ai ue ai enat, edikpoluk lasu o. 46Edikpoluk lasuam, eragam aʼge ano asogoat hegitsogo tisokhwe il hauma ʼgal e, at eragam aʼge ano ogola agai aʼbik houwa o. 47Asogo op tisoma, hau wotluk, ue ano en e,
An naʼge yema perlengsogo hat heʼgik pamat welemak o, oluk, edikhobouwa o, oluk demat moʼgulhentegis o. 48Aʼgeat de, at eragam aʼge ai, ebabut wiak holuk e, ede en e,
Nue ano perlene wago erlak. Welemarik e, wema o, oluk 49arilak onue ʼgain ano eragam aʼge pema ʼgoʼbu waronobogulat, is ap anggur aʼbosu enede ʼbalemagoluk noʼgwi aʼge enemin laʼbulik welat, soʼboru emin, anggur aʼbosu ai aʼge emin, noʼgulat, 50tugulat e, at en e,
Nue ano o ai erlige, jam ai pam wema, oluk, modok eperlak wongat oruakma ue ʼgain ano wema o. 51Asogo oruakma wemarik e, at eragam aʼge ano ebe ʼgarok pam modok wusogo re, is aphwami enagap pam nak op ʼgelaʼge enede ʼbiren welat togwi aʼge peragenebasumu ebano peragonoboma, eba welat e, iak ʼgerlit mariselat, loʼgu mariselat, taga lema o,” ouk moʼgulentesi.
Currently Selected:
Matius 24: WUL
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in