Lükáč 18
18
XVIII. TÁL.
I. Nestanoma trbê moliti 1–8.
II. Farizeuš i publikánuš v cérkvi molita 9–14.
III. Deco k Kristuši neséjo 15–17.
IV. Od bogácov zveličanja 18–30.
V. Od Krist. moke nazviščávanja 31–34.
VI. Bartimeuš priglédne 35–43.
I.
1Pravo je pa i príliko njim, kak je potrêbno vseskôs moliti, i nej manjükivati. 2Govorêči: bio je eden sodec v ednom mesti, kí se je Bogá nej bojo, i človeka se je nej zastôpo. 3Bíla je pa nikša vdovica vu onom mesti, i šla je k njemi govoréča: oslobodi me od mojega protivníka. 4I nej je šteo do vrêmena. Potom je pa erkao vu sebi: či gli se Bogá ne bojim, i človeka se ne zastôpim. 5Ali, da mi teliko zaglüšanja správla eta vdovica, oslobodím jo: naj, na konec, k meni hodéča, me ne razdráždži. 6Erčé pa Gospôd: poslüšajte, ka te nepravičen sôdec právi? 7Bôg pa jeli ne včini zadomeščanjé tim odebránim svojim kričéčim k njemi nôč i dén, či gli je dugo trpi. 8Velim vám, kâ njim včini zadomeščanjé hitro. Dönok, gda Sin človeči pride, jeli nájde vero na zemli?
II.
9Erčé pa i nikim, kí so štimali vu sebi, kâ so pravični i te drüge so za nikoj meli, eto priliko: 10Dvá človeka sta gori šla v cérkev Bogá molit, eden Farizeuš i te drügi publikánuš. 11Farizeuš stojéči pri sebi, je etak molo Bôg, hválo ti dájem, ka sem nej, liki drügi lüdjé, zgrablívci, nepravični, práznicke, ali kak i ete publikánuš. 12Postim se dvakrat vu tjédni, i desetino dám ze vsega, ka ládam. 13I publikánuš ôzdaleč stojéči, nej je šteo ni očí vu nebésa prizdignoti, nego se je bio vu prsi svoje govoréči Bôg, ftišaj se meni grêšniki. 14Velim vám, doli je šô ete spravičani vu hižo svojo bole, liki ov. Ár vsáki, kí se zvísi, ponízi se; kí se pa ponízi, zvísi se.
III.
15Prinášali so pa njemi i otroke, ka bi se ji dotekno; vidôči pa vučenícke, štrájfali so je. 16Jezuš pa prizvajôči njé erčé nihájte otroke idti k meni i ne prepovedávajte njim; ár je tákši králevstvo Bože. 17Zaistino velim vám kikoli ne vzeme králevstvo Bože, liki dête, nemore notri idti v njé.
IV.
18I opítao ga je niki poglavník govoréči: Vučitel dober, ka mi je činiti, naj žitek vekivečni öroküjem? 19Erčé pa njemi Jezuš: ka me práviš dobroga? nišče je nej dober, nego eden Bôg; 20Zapôvedi znáš? ne praznüj. Ne vmôri. Ne kradni. Ne svedôči krivo. Poštüj očo tvojega i mater tvojo. 21On pa erčé: eta vsa sem zdržao od mladosti moje. 22Slíšazši pa eta Jezuš, erčé njemi: ešče ti edno falí. Vsa, ka máš, odáj, i dáj siromákom, i meo boš kinč vu nébi; i poj, nasledüj mené. 23On pa slíšavši eta, žalosten je postano, ár je bio bogat jáko. 24Vidôči ga pa Jezuš žalostnoga včinjenoga, erčé: kak žmetno, pêneze majôči, notri ido vu králevstvo Bože. 25Ár je leži kumili skôs vüh iglé idti, liki bogáci vu králevstvo Bože notri idti. 26Erkli so pa, kí so ga poslüšali: što se more tak zveličati? 27On pa erčé: štera so nemogôča pri lüdi, mogôča so pri Bôgi. 28Erkao je pa Peter: ovo, mi smo vsa tá niháli, i nasledüvali smo tebé. 29On pa erčé njim: zaistino velim vám, kâ je ni eden nej, kí je niháo hižo, ali roditele, ali brate, ali ženo, ali otroke za volo králevstva Božega. 30Kí nebi nazáj vzéo z vnôgim tálom vu etom vrêmeni i vu príšestnoj vekivečnosti žitek vekivečni.
V.
31Gda bi pa k sebi vzéo ti dvanájset, erčé njim: ovo, gori idemo v Jerušálem, i spunio se vsa, štera so písana po prorokáj od Siná človečega. 32Ár se dá poganom, i ošpota se, i osmejé se, i oplüne se. 33I, geto ga zbičüjo, vmorijo ga; ali na trétji dén gori stáne. 34I oni so nikaj nej etoga razmeli, i bíla je eta rêč skrita od njíh, i nej so znali, štera so njim povêdana.
VI.
35Prigôdilo se je pa, gda bi se približávao k Jerihi, níki slêpi je sedo kre pôti kôdivâjôči. 36Slíšavši pa lüdstvo mimo idôče, spitávao je, ka bi tô bilô. 37Nazvêstili so pa njemi, kâ Jezuš Názarenski ide mímo. 38I kríčao je govoréči: Jezuš, Sin Dávidov, smilüj se meni. 39I, ki so naprê šli, štrájfali so ga, ka bi múčao. On je pa ed toga bole kríčao Sin Dávidov, smilüj se meni. 40Stano je pa Jezuš, i zapovedao ga je k sebi pripelati. Gda bi se pa približávao, píta ga, 41Govoréči: ka ščéš, naj ti včinim? On pa erčé: Gospodne, naj preglédnem. 42I Jezuš erčé njemi: pregledni, vera tvoja je tebé zdržála. 43I preci je pregledno, i nasledüvao ga je, dičéči Bogá. I vse lüdstvo, ka je tô vidilo, dalô je díko Bôgi.
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!