Lukas 6
6
Aphwami Yahudi aʼge Allah paget weat oruakhwe, Yesus osi gandum eʼgen daganogo nil legesa wene
(Matius 12:1-8; Markus 2:23-28)
1Aphwami Yahudi aʼge agauwa sabit aʼge pam Allah paget weat welagai ano pam mesik erlige re, at Yesus osi iak wogu legesa aʼge ebano enemin, gandum yogoʼgwe lagalat e, osi en gandum eʼgen daganogo eneʼgik en lul wusogo nil nil legesa. 2Asogo nil lagaimu re, is ap Farisi aʼge pema en e,
“His yu agauwa sabit pam Allah paget weat welat e,
Asogo togup no, oluk wene ʼbelak oruak aʼgeat de, nopaget daganil wegep,” oluk moʼgulentigisa. 3Asogo moʼgulentigisema, at Yesus en e,
“Ap Daud osi eʼberlik legesa aʼge enemin soʼboru nele yen enede ʼborok hasu lagama re, at en tegei aʼge Allah iak pam pelal wogo oruak aʼge ano, his en onuk moʼgulik erlak welegep no? Onuk moʼgulogu legebat ani o. 4Ye, Allah owi werikmu ʼgoluk soʼboru roti aʼge Allah paget pogwi aʼge yogunat no modok erlak. We, is ap Allah eiye aʼge holuk nagat no yo, oluk, wene ʼbelak aʼgeat de, at Daud en wesirik, at mesik nasulat e, ado osi eʼberlik legesa aʼge ebano wogentesi, oluk pelal wogo ano his onuk moʼgulik erlak welegep no?” oluk moʼgulentesirik e, wene mesik disogo moʼgulentesi,
5“Agauwa sabit aʼge pam Allah paget weat welege ai, eiye re, an abat daklau wegi nebe yuat o,” oluk moʼgulentesi.
Allah paget weat oruakhwe, Yesus en ap mesik eʼgik il ʼgorlo aʼge obaptegei wene
(Matius 12:9-14; Markus 3:1-6)
6Ye, agauwa sabit aʼge pam mesik erlige, is Allah paget weat oruakhwe, at Yesus o aphwami Yahudi aʼge seʼban ogumu mesik ʼgwi lagarik e, wene moʼgulentesi. Moʼgulentasumu, at ap mesik eʼgik ʼbekhit akhit il ʼgorlo aʼge eba welaga. 7Oruakma re, is ap Allah iak pelal wogo eiye aʼge emin, ap Farisi aʼge emin, onogola en e,
“Yogodak agauwa sabit pam Allah paget weat oruakhweat de, at en ap ai obaptua ya? Erlak a. Obaptiso holuk e,
Hat wiak tigen, oluk wene ebam pouwok o,” oluk, enil en wogu legesa. 8Asogo enil en wogukhwe, at Yesus en onogola epegesa aʼge enagat pobi enebegeitik e, ap eʼgik il ʼgorlo aʼge ano disogo moʼgulesi,
“Hebe inotluk e, ʼburlmu ya suk o,” oluk moʼgulesimu, ap ano inotluk e, ʼburlmu eriano inlai lagama re, 9at Yesus en aphwami ebano disogo moʼgulentesi,
“An en wene mesik hin wokhentaik. Agauwa sabit aʼge pam Allah paget weat welat, obabonobu a? Wiagabonobu a. Delonobu a? Waronobu a. His en it da,” oluk, 10asogo moʼgulentesirik e, is ʼberlegat il ontoluk lagarik e, ap ano disogo moʼgulesi,
“Heʼgik ʼbelinghemen,” oluk moʼgulesimu eʼgik ʼbelinghesi ʼgal e, arat op aga. 11Asogo obaptegeimu, is ap Allah iak pelal wogo eiye aʼge ebano emin, is ap Farisi aʼge ebano emin, onolot het egesarik e,
“At Yesus ʼgesogo tolu e,” oluk, is-is nak obok ʼbalugu legesa.
At Yesus en ap enebe 12 pulogo edigenebesi wene
(Matius 10:1-4; Markus 3:13-19)
12Ai erlige re, at Yesus seʼban iogoluk dom pam ligaga. Ligagarik hup hwedik Allah yoʼgo pasu modok oruakma, o arat dakha egei. 13O dakha egeimu re, at osi iak wogu legesa aʼge ebano worlentesimu wegesema re, is aʼge enebe 12 poligonoboluk e,
“Henebe perakhenebaik o,” oluk edigenebesi. 14Ap pulogo edigenebesi aʼge ebano ononuk e, Simon onuk agaikhen Petrus tualegei aʼge ano emin, ot onuk Andreas emin, Yakobus emin, Yohanes emin, Filipus emin, Bartolomeus emin, 15Matius emin, Tomas emin, Alfeus omlogo Yakobus emin, Simon,
“O yema nonowirak aʼge nak wolomul o,” oluk ese laga aʼge ano emin, 16Yakobus omlogo Yudas emin, Yudas Iskariot Yesus woruagoluk pobuk yoʼgo laga aʼge ano emin, enebe eriayat pulogo edigenebesi.
At Yesus en aphwami modok aʼbik aʼge wene moʼgulentasulat, ou obabenebiselat, tegei wene
(Matius 4:23-25)
17At Yesus asogo osi pulogo onoboluk, enemin dom pam en ʼbu egesarik e, ʼgwiang hegittakma eba mo egesarik oruakma, at osi iak wogu legesa aʼge ebano pema akhit enebe aʼbigat emin, aphwami modok aʼbik o Yudea da ya aʼge emin, o kota Yerusalem aʼge emin, o Tirus Sidon ik laut esaʼgoma welegesa aʼge emin, 18is enat Yesus iak holugulat, at en is ou wiak aʼge obabenebiselat, tuogoluk e, eʼbek odoktu egesa. Asogo odoktu egesema, muʼgat enebabut wiak aʼge onogola ʼgoluk oruakma eminat obabenebegei. 19Aphwami enemde age lebikpogwi ano ʼgelaʼge, at en annisogo tagenebasuam e, is aphwami enebe ʼberlek en asogo tagonobouwagoluk, enebe ʼberlegat eneʼgik tenakpouwogoluk walhegesa.
Is nin pema obabenebisoam, onogola enagai hogulat, is nin pema wiagabenebisoam, enede wiak agalat, tua o, oluk egei wene
(Matius 5:1-12)
20Asogo tisokhwe, at Yesus en osi iak wogu legesa aʼge ebano il enebam poluk e, disogo moʼgulentesi,
“His henerlagaik aʼge Allah eragam honobouwa ai en e,
honogola henagai hogu lomup o.
21Ye, his yogodak honogola nele ʼgelaʼge welegep aʼge ai,
pobuk wokhontouema honogum ningsogo nagup ai en e,
honogola henagai hogu lomup o.
Ye, his nge togu legep aʼge, pobuk eida togup ai en e,
honogola henagai hogu lomup o.
22-23Ye, is ap yema eneʼbalak en, is ap naduk Allah iak moʼgulontogu legesa aʼge tagonobogu legesa ʼgelaʼgeat,
his yogodak an abat daklau wegi ano niak wegep ai en enebiraphonobogulat,
his nak enakho honobogulat, eniak ereʼgik wiak yakhontugulat,
Ap yu wiak, oluk hononuk ʼbakholuk honobok wiak ʼbalugulat,
asogo takhonobogwi holuk e, oʼgo wokhontouwa aʼge ʼbogorl pam aʼbik oruak ai en e,
honogola henagaisogo sirogu lomup o.
24Asogo aʼgeat de, his ap ʼgain henilmu oruak aʼge nak e,
henaʼge aʼbik ai pam en,
honogola henagai hogu legep aʼge, pobuk wiagaphonobua o.
25Ye, his pema yogodak lodu aʼge paget nak,
honogum ningsogo noʼgu legep aʼge wiagaphenebiso khwe, pobuk nele hagup o.
Ye, his yogodak lodu aʼge paget eida togu legep aʼge wiagaphenebisokhwe,
henede wathorlugulat nge togubat ani o.
26Is ap yema enaʼbulak en e,
is ap pema Allah iak moʼgulontogwi aʼge ʼgelaʼge takpoluk lalonobogukhweat de, erligonobogu legesa ʼgelaʼge,
aphwami ʼberlek en erlikhonobogwi holuk e, wiagaphonobua o,”
oluk moʼgulentesi.
At Yesus en, “Is ap henemin il ʼbelak aʼge ai henedesogo wolom o,” oluk moʼgulentesi wene
(Matius 5:38-48, 7:12)
27Asogo moʼgulentesirik eʼberlik e, disogo moʼgulentesi,
“Asogo aʼgeat de, his an niak hologu legep aʼge yu, an wene mesik moʼgulhentaik. Is aphwami henemin il ʼbelak aʼge ai henedesogo wolomup o. Is en hallorak honoboluk enebiraphonobogukhweat de, his en oʼgo op aʼge nak tagonobogu lomup o. 28Is en his heman honobogukhweat de, his en e, henede aganhan enebam pogu lomup o. Ye, is en wiagaphonobogwi aʼge ai, Allah en obabonobuagoluk, is enebaget seʼban ogu lomup o. 29Is nin pema en honorogole pema akhit laʼbuksogo wathonobogwi holuk e, pema akhit ogo wathonobuagoluk wogentemit o. Ye, is pema en honosum sogwei sum aʼge ai horlogwi holuk e, honosum ogola aʼge ano eminat horlouwagoluk e, erlele wagup o. 30Is pema en,
His en aʼge ai, woknentemit o, oluk ʼgonu moʼgulhontogwi holuk e, enebe loʼbok en, wogontogu lomup o. Ye, is en his henaʼge wogwi holuk e, pobuk, his en,
Woknentemit, oluk ʼgonu moʼgulentagup o. 31His honogola en e,
Is nin pema en disogo taknenebelep e! oluk opogu legep ai ʼgelaʼgeat, his en is ai asogoat tagonobogu lomup o. 32Ye, is ap enedeaphonobogwi aʼge nak his en henedeabonobogup holuk e,
Op, oluk moʼgulhontouwa no? Is aphwami wiak togwi aʼge en asogo enedeabonobogwi aʼge, is en ogo re, enedeabonobogwiat o. 33Is aphwami obaphonobogwi aʼge ai nak e, his en obabonobogu legep holuk e,
Op, oluk moʼgulhontouwa no? Is aphwami wiak togwi aʼge enebabut ai disogoat togwi o. 34His en, is aphwami oʼgo woknontouwak, oluk opogulat wogontogu legep holuk e,
Op, oluk moʼgulhontouwa no? Is ap wiak togwi aʼge ai re,
Pobuk oʼgo hegitsogo woknontouwak, oluk enarilak wiak togwi aʼge pema wogontogwiam, is en ogo re, wogontogwiat o. 35Is asogo togwi aʼgeat de, his en e, henemin il ʼbelak aʼge henedeabonoboluk, opsogo lerontogulat,
Oʼgo is en logon woknontouwak, oluk opogwi erlagat we yogunat wogontugulat, togu lorogup holuk e, henebe Allah ʼgain Onuk Logo aʼge eiyagaiat oruakma re, oʼgo lok aʼge wokhontouwa ani o. Aphwami en, at ebe hau worogwi erlak wiak tisokhweat de, edeabenebiso yo. 36Holuk e, nenaik edeabenebiso ʼgelaʼge, his en aphwami henedeabonobogu lomup o,” oluk moʼgulentesi.
Aphwami wene enebam pasulat, noʼgorliselat, togwi aʼge paget moʼgulentesi wene
(Matius 7:1-5)
37Asogo moʼgulentesirik e, wene mesik disogo moʼgulentesi,
“Allah en wene henebam pouwano oluk e, his en aphwami muon wene enebam pagup o. Allah en wene henebam poluk e, wiagaphonobuano oluk, his en aphwami muon wene enebam poluk e, wiagabonobogup o. Holuk e, his en wiak togu legep aʼge Allah en erlagapsogo ukpouwagoluk e, aphwami en wiagaphonobogwi aʼge his en erlagapsogo ukpogu lemis o. 38His en di aʼge yu aʼge yogunat wogentagup holuk e, at Allah en ogo asogo yogunat wokhontouwa o. Ye, elit aʼge sogoluak pam walholuk, emde loropsogo yagarogwiam, sogoluak emde hegitsogo yagarak poluk pobuk ʼbok ʼbok ʼbi lasukhwe, hoposogo wogontogu legep ai ʼgelaʼge, Allah en asogoat loksogo wokhontouwa o. His en elit aʼge walholuk en wogontogu legep ai ʼgelaʼge, Allah en elit aʼge ai pamat walholuk wokhontouwa o,” oluk moʼgulentesi.
39Asogo moʼgulontoluk e, wene mesik ebam elitsogo disogo moʼgulentesi,
“At ap mesik il hopnik aʼge en, are il hopnik aʼge mesik moʼguleselat e,
Ebela ʼgo yu lus, oluk eʼgik tenakho woluk lo epegep? Asogo louwa holuk e, eʼbiregat eʼgirlogo ʼgalok wogoma ʼbule ʼbilo erlak no? ʼBiloat o. 40Is gurulak wene moʼgulontogwi aʼge sebelak ʼgelaʼge oruakhwe is eneiyagai moʼgulontogwi aʼge ebano adia ʼgelaʼge logo welagai erlak o. Asogo aʼgeat de, sa en wene arat moʼguliselat pobisogo aluk emarik holuk e, aik moʼgulentasu aʼge ai emin hegirat o. 41His honuʼgwarek henil pam, e ʼgong ʼbelak aʼge walurak oruak ai ʼgwelakho erlakma en de, is henarilak honorokhwi pema enil mokmuk wei aʼge ʼgoluk oruakma wokhouwogoluk ʼgwelagontogu legep ai nak e, nopaget. 42Honuʼgwarek henil pam, e ʼgong ʼbelak aʼge walurak oruak ai ʼgwelak erlak welarat de, henarilak honorokhwi ai moʼgulontogulat e,
Hil pam hil mokmuk ʼgwegei aʼge ai wokhiaik o, oluk u no? Henagap pam nak e, op aʼge ʼgelaʼge henede ʼbiren yema re! Honuʼgwarek henil pam, e ʼgong ʼbelak lok aʼge walurak oruak ai naduk wokha ʼgwi lotluk en de, henil arat pobisogo yethogulat holuk e, pobuk henarilak honorokhwi enil pam enil mokmuk oruak aʼge ai, elirat wokhomup o,” oluk moʼgulentesi.
E eʼgen oso ano pam en edip enagat pobi togwi o,” oluk moʼgulentesi wene
(Matius 7:16-20, 12:33-35)
43Asogo moʼgulentesirik e, pobuk mesik disogo moʼgulentesi,
“E edip op aʼge en eʼgen wiak aʼge mesik oso erlak o. Ai ʼgelaʼge re, e edip wiak aʼge en, eʼgen op aʼge mesik oso erlak o. 44Di agan yu agan eba re, eʼgen oso ai pam edip enagat pobi togwi o. Molip orlok wiak aʼgeat de, eʼgen ara op aʼge eʼgen ʼgelaʼge mesik egesisoam daganogwi modok erlak o. Ai ʼgelaʼge re, herle mul orlok wiak aʼgeat de, eʼgen e, anggur eʼgen op aʼge egesisoam daganogwi modok erlagat o. 45Aphwami en di wene yu wene enemdema en ogwi ai re, onogola ʼbetesogo welat, ʼgagalogo orlu agoam ogwi o. Enebabut op aʼge onogola op wene ʼbetesogo welat, wene op aʼgeat lebikpou wagai o. Aʼgeat de, aphwami enebabut wiak aʼge onogola wiak welat wene wiak aʼgeat lebikpou wagai o,” oluk moʼgulentesi.
“Ap enebe ʼbiren en, o ebe ʼbirenat werigisa o,” oluk ebam elitsogo moʼgulentesi wene
(Matius 7:24-27)
46Asogo moʼgulentesirik e, mesik disogo moʼgulentesi,
“His an en moʼgulhentasu legi aʼge togwi erlak welarat de,
Nue, nue, oluk nopaget moʼgulnogu legep. 47-48Sa en an neʼbek wotluk niak hwelak poluk hegitsogo tago aʼge ai, o worogwi aʼge pam elitsogo moʼgulhentaik. At ai, ap en o worogwi ai ʼgelaʼgeat o. Ap mesik o werigoluk ʼgwiang pelak poluk e, helep poluk e, o waʼgi helep pam louksogo poluk en o ebe weregei. Asogo weregeimu en de, pobuk ik ebe lok aʼge wagalat o ano moluktigoluk walhesi aʼge re, modok ningsogo weregeimu no oluk e, oborlogouk mesik u erlak modok mo egei. 49Asogo aʼgeat de, ap sa en niak hweliselat, hegitsogo tago erlak holuk e, ap mesik o werigoluk o waʼgi ʼgwiang pam poluk woru erlakma re, ik ebe lok aʼge wagalat o ano sasogo woluk lasulat modok moluk-melak takpesi ai ʼgelaʼgeat o,” oluk moʼgulentesi.
Цяпер абрана:
Lukas 6: WUL
Пазнака
Падзяліцца
Капіяваць

Хочаце, каб вашыя адзнакі былі захаваны на ўсіх вашых прыладах? Зарэгіструйцеся або ўвайдзіце